ZFPPIPP člen 61, 63, 63/3, 69, 69/2, 69/2-3, 121, 121/1, 302, 302/1, 302/2. ZPP člen 335, 343, 343/3, 352.
nujne sestavine pritožbe - manjka podpis pritožnika - nepopolna pritožba - preizkus prijavljenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - terjatev na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve so priznane ali prerekane, ne opravi pa preizkusa utemeljenosti razlogov prerekanja. Ker se sodišče v stečajnem postopku ne more spuščati v presojo utemeljenosti razlogov prerekanja, terjatve, pa čeprav je bila ta morda neutemeljeno prerekana, iz tega razloga ne more šteti kot priznane.
obvezna razlaga odvetniške tarife - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - odločanje o pravdnih stroških
Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko zahteva s kratkim in neobrazloženim dopisom, ne dvema, za kar je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 20 točk.
Obvezne razlage OT, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati sodišče niti drug državni organ.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Četudi Ustavno sodišče v odločbah U-I-512/18-10 in U-I-464/20-7 ni neposredno presojalo zakonskih razlogov za odpust obveznosti, temveč potencialno - odvisno od okoliščin posameznega primera, kot so opredeljene v zgornjem citatu iz 13. točke obrazložitve odločbe U-I-464/20-7 - prestrogo posledico pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti, je po oceni pritožbenega sodišča dosledno, da se iste okoliščine podobno, tj. bolj niansirano in ne po avtomatizmu, presojajo že ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti.
ZPP člen 154, 154/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljen pritožbeni razlog - prerekanje dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Pritožnica ne navede, katerih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izvedlo in jih ni obrazloženo zavrnilo ter kako naj bi te dokazne predloge substancirala (ne obrazloži, katera pravno odločilna dejstva je z dokaznimi predlogi dokazovala). Tudi sicer pa pravica do izvedbe dokazov ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, niso utemeljeni, pritožnica ne zatrjuje, še manj pa obrazloži.
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065212
KZ-1 člen 134a. ZKP člen 53, 53/2, 147, 147/2, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlog oškodovanca za pregon - prekršek in kaznivo dejanje - ponovno sojenje o isti zadevi
Zagovornica napačno šteje, da telefonska prijava oškodovanke ne pomeni predloga za pregon, saj je takšno stališče v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZKP in drugim odstavkom 147. člena ZKP.
V primeru očitka obdolžencu, ki zajema tudi časovno obdobje v mesecu novembru 2019, gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje, za katerega je bil zoper A. A. že pravnomočno zaključen prekrškovni postopek z izrečeno globo.
Zato je sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe, in sicer v tretji vrstici besedo "novembra" nadomestilo z besedo "decembra". Tako prilagojeno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja izpušča očitek, ki je že zajet s pravnomočno odločbo o prekršku, zaradi zmanjšanja količine kriminalne dejavnosti pa je bilo treba ustrezno znižati tudi v pogojni obsodbi določeno zaporno kazen.
stečaj pravne osebe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi - načelo pravnomočnosti odločbe - prekinitev stečajnega postopka - pritožba na ESČP
Pravilnost prodaje in njena skladnost z dražbenimi pravili je bila predmet obravnavanja ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je že pravnomočen. Pravnomočnost daje sodni odločbi trdnost in odpravlja negotovost ter zagotavlja pravno varnost, zaradi česar v razmerja, o katerih je pravnomočno odločeno ni več mogoče posegati.
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika (nepremičnine), katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Sodišče sklep izda po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. V tej fazi postopka ni več mogoče učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana. Sodna praksa je glede obsega preizkusa sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ustaljena.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - javne površine - parkirišča - ugovor javnega dobra - dovozna pot - prosti preudarek - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - lastninjenje družbenih nepremičnin - pogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Materialnopravna merila za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji.
Pravilna ocena sodišča, da so bile dovozne površine in parkirišča, ki so ugotovljena kot (skupna) pripadajoča zemljišča obravnavanih stavb, vselej načrtovana za potrebe obravnavanih stavb in ne kot javne površine, ima oporo v pravilno ocenjenih izvedeniških mnenjih. Z ogledom na kraju samem in z zaslišanjem udeležencev pa se je sodišče zanesljivo prepričalo tudi o dejanski namembnosti in funkcionalni povezanosti obravnavanih zemljišč s stavbami ter o njihovi dejanski pretekli rabi.
denarna odškodnina - malomarno zdravljenje - izvedenstvo - dokaz z zaslišanjem izvedenca - mnenje drugih izvedencev - dodatno izvedensko mnenje - bolnišnično zdravljenje - bistvena kršitev določb postopka
Morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti v izvedenskem mnenju se prvenstveno odpravljajo z dopolnitvijo mnenja in zaslišanjem izvedencev; šele če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. V konkretnem primeru je prišlo do dopolnitve mnenj, ker je bilo treba razjasniti določena dejstva tudi zato, ker so se tekom postopka zaradi novih navedb odpirala dodatna vprašanja. Mnenje Komisije za tožnico ni ugodno, a to ne pomeni, da so izvedenci pristranski ali nestrokovni; lahko pomeni to, da je dejansko stanje v zadevi drugačno, kot ga stranka zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068581
ZIZ člen 64, 65. ZZZDR člen 51, 51/2, 64, 64/1. ZPP člen 308, 392, 392/2, 392/3, 393.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - obstoj lastninske pravice - dokazno breme
Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi – s tožbo na nedopustnost izvršbe – preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Podlaga tožbe sta 64. in 65. člen ZIZ, ki uspešnost take tožbe pogojujeta z izkazanostjo pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnica, ki izkazuje obstoj stvarne – lastninske pravice – mora obstoj le-te izkazati. Lastninska pravica tretje osebe se dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Tožnica zatrjuje na originarni način pridobljeno lastninsko pravico. Poleg tega je tožnica dne 14. 5. 2014 na podlagi sodne poravnave z dne 22. 11. 2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Zastavno pravico je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker zastavne pravice ni pridobil na pravno poslovni podlagi, se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati.
Toženec v postopku, ki se je vodil na osnovi tožničine tožbe, da je sporna nepremičnina skupno premoženje, ni sodeloval. Z dejstvom, da ta postopek teče, ni bil seznanjen. Ker v takem postopku izdana sodba, enako velja za sodno poravnavo, učinkuje med strankama, ni ovire, da je v tem pravdnem postopku sprejeta odločitev drugačna od ugotovitve, ki sta jo tožnica in dolžnik dogovorila s sodno poravnavo. Toženca, ki pri sklepanju sodne poravnave ni sodeloval, ugotovitev iz sodne poravnave ne zavezuje. Ne gre za res transacta (308. člen ZPP), saj o zahtevku, kakršen je obravnavni (izločitveni zahtevek), sodna poravnava ni bila sklenjena. Tožencu, ki ima pravni interes za čim večji obseg dolžnikovega premoženja, ni mogoče odreči pravice, da v izvršilnem in tem pravdnem postopku uveljavlja, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Pritožbeno stališče, da sodna poravnava zaradi svoje stvarno pravne vsebine učinkuje erga omnes, je v nasprotju z materialnim in procesnim pravom. Ker sodna poravnava učinkuje med strankama – je nepomembno, ali oz. do kdaj bi toženec sodno poravnavo lahko izpodbijal s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (2. točka drugega odstavka in tretji odstavek 392. člena ZPP, drugi odstavek 393. člena ZPP).
Spregledanost sporne nepremičnine v sporazumu o delitvi skupnega premoženja je le ena od okoliščin, ki kaže, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje. Da sporna nepremičnina ni skupno premoženje, je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na osnovi posrednih dokazov. Gre za indice, ki so dokazna dejstva, ki sama po sebi niso pravno relevantna; sodišče jih ugotavlja, ker na njihovi podlagi sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnih dejstev. Niso torej dokazi v formalnem ampak v spoznavnem smislu. Iz indicev, ki jih izpostavlja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na pravno odločilno dejstvo, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Indično ugotovljeni posredni dokazi, ki utemeljujejo táko sklepanje, v pritožbeni fazi postopka niso sporni.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba
Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.