CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069909
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-1. SPZ člen 215, 215/2. OZ člen 333, 333/1. ZPP člen 13, 13/1, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni interes za intervencijo - izbrisna tožba - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nadomestilo za služnost - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.
Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.
ZS člen 109, 109/1. URS člen 22, 57. ZŠtip-1 člen 2, 15, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 99, 99/1, 99/5.
državna štipendija - vračilo prejetih zneskov - dokončanje študija - zamuda roka - starševstvo - materinstvo - sprememba prvostopne sodbe - vezanost na Ustavo in zakon
Kljub temu, da sodna praksa ni formalni pravni vir za razsojo konkretnih zadev, je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da je kot podlago za odločitev upoštevalo sklep revizijskega sodišča, ne da bi kritično ocenilo razlog za prekoračitev roka za zagovor magistrske naloge.
Pravica do izobraževanja je človekova pravica, zato so vsi posegi vanjo, vključno z zahtevanimi vračili štipendij ob uspešno zaključenem študiju, podvrženi strogemu testu sorazmernosti. Vsakršno drugačno tolmačenje in uporaba ZŠtip-1 samo zaradi nekajdnevne prekoračitve roka za zagovor magistrske naloge, čeprav v konkretnem primeru iz opravičljivega razloga zaradi materinstva, bi pomenila popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba
Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.
ZPIZ-2 člen 129. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-1, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 63, 126. ZDR-77 člen 1, 1-4, 14, 14/2, 213, 214, 215, 216, 217.
pokojninska doba - obstoj delovnega razmerja
Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.
Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - naknadno plačilo sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse
Toženec za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve glede na naknadno plačilo sodne takse nima (več) pravnega interesa. Morebitna ugoditev pritožbi namreč ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj toženec skladno s prvim odstavkom 36. člena ZST-1 nima pravice do vrnitve že plačane takse.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
obvezna razlaga odvetniške tarife - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - odločanje o pravdnih stroških
Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko zahteva s kratkim in neobrazloženim dopisom, ne dvema, za kar je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 20 točk.
Obvezne razlage OT, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati sodišče niti drug državni organ.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vračunanje dolga - delno poplačilo dolga
Dolžnik neutemeljeno navaja, da upnik podaja napačno višino obveznosti in da podaja celo višjo obveznost. To se nanaša na vračunavanje nesporno plačanega denarnega zneska, ki ni v celoti zadostoval za poplačilo terjatve.
Pri določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka se upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku, običajne zneske teh stroškov ter okoliščine, zaradi katerih posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v postopku. Pretirana pa je zahteva, da bi morali biti v predračunu stroškov stečajnega postopka pravdni stroški v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP vnaprej natančno predvideni in izkazani z navedbo posameznih postopkov in dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068581
ZIZ člen 64, 65. ZZZDR člen 51, 51/2, 64, 64/1. ZPP člen 308, 392, 392/2, 392/3, 393.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - obstoj lastninske pravice - dokazno breme
Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi – s tožbo na nedopustnost izvršbe – preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Podlaga tožbe sta 64. in 65. člen ZIZ, ki uspešnost take tožbe pogojujeta z izkazanostjo pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnica, ki izkazuje obstoj stvarne – lastninske pravice – mora obstoj le-te izkazati. Lastninska pravica tretje osebe se dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Tožnica zatrjuje na originarni način pridobljeno lastninsko pravico. Poleg tega je tožnica dne 14. 5. 2014 na podlagi sodne poravnave z dne 22. 11. 2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Zastavno pravico je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker zastavne pravice ni pridobil na pravno poslovni podlagi, se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati.
Toženec v postopku, ki se je vodil na osnovi tožničine tožbe, da je sporna nepremičnina skupno premoženje, ni sodeloval. Z dejstvom, da ta postopek teče, ni bil seznanjen. Ker v takem postopku izdana sodba, enako velja za sodno poravnavo, učinkuje med strankama, ni ovire, da je v tem pravdnem postopku sprejeta odločitev drugačna od ugotovitve, ki sta jo tožnica in dolžnik dogovorila s sodno poravnavo. Toženca, ki pri sklepanju sodne poravnave ni sodeloval, ugotovitev iz sodne poravnave ne zavezuje. Ne gre za res transacta (308. člen ZPP), saj o zahtevku, kakršen je obravnavni (izločitveni zahtevek), sodna poravnava ni bila sklenjena. Tožencu, ki ima pravni interes za čim večji obseg dolžnikovega premoženja, ni mogoče odreči pravice, da v izvršilnem in tem pravdnem postopku uveljavlja, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Pritožbeno stališče, da sodna poravnava zaradi svoje stvarno pravne vsebine učinkuje erga omnes, je v nasprotju z materialnim in procesnim pravom. Ker sodna poravnava učinkuje med strankama – je nepomembno, ali oz. do kdaj bi toženec sodno poravnavo lahko izpodbijal s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (2. točka drugega odstavka in tretji odstavek 392. člena ZPP, drugi odstavek 393. člena ZPP).
Spregledanost sporne nepremičnine v sporazumu o delitvi skupnega premoženja je le ena od okoliščin, ki kaže, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje. Da sporna nepremičnina ni skupno premoženje, je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na osnovi posrednih dokazov. Gre za indice, ki so dokazna dejstva, ki sama po sebi niso pravno relevantna; sodišče jih ugotavlja, ker na njihovi podlagi sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnih dejstev. Niso torej dokazi v formalnem ampak v spoznavnem smislu. Iz indicev, ki jih izpostavlja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na pravno odločilno dejstvo, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Indično ugotovljeni posredni dokazi, ki utemeljujejo táko sklepanje, v pritožbeni fazi postopka niso sporni.