postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - plačilo stroškov postopka - plačilo stroškov izvedbe dokaza - predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - obročno plačilo predujma - izplačilo predujma iz sredstev sodišča
Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo, in sicer takoj, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Denar za izvedbo dokaza z izvedencem mora biti zato v naprej založen. ZPP v 153. členu določa pravila, kdo je dolžan v naprej založiti znesek, ki bo predvidoma potreben za izvedbo dokaza. Praviloma je predujem dolžna plačati stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, če pa izvedbo dokaza odredi sodišče po uradni dolžnosti in stranki ne založita določenega zneska, se stroški za izvedbo dokaza izplačajo iz sredstev sodišča (tretji odstavek 153. člena ZPP). Toženka predujma za dokazovanje z izvedenkama psihiatrične in klinično psihološke stroke ni založila; k založitvi predujma niti pozvana ni bila. Ker je v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče tisto, ki je dolžno tudi po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese), je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da predujem za izvedbo dokaza ni bil založen, dokaz izvedlo. Prišlo je do situacije, kakršno ureja tretji odstavek 153. člena ZPP. Sklep o obročnem plačilu zneska, ki bi moral biti plačan že pred izvedbo dokaza, pa je zmoten.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00065497
ZVEtL-1 člen 43. ZVKD-1 člen 13, 36, 61. ZVKD člen 48, 64. Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (2009) člen 1.
pripadajoče zemljišče - kulturni spomenik državnega pomena - občinski prostorski akti - grajeno javno dobro - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - dvorišče - dovozna pot - redna raba stavbe - izvedensko mnenje - zaznamba
Zaznamba statusa kulturnega spomenika državnega pomena na lastninskopravni položaj predlagateljice ne vpliva in ne predstavlja ovire pri odločanju o obsegu pripadajočega zemljišča.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - odpoved pravici do povračila pomoči - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja nepremičnin - odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - delna odpoved dediščini
Ni nikakršne zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Ni pa ovir, da se RS oz. občina z dedinjo zapustnikovega premoženja ne bi mogla dogovoriti drugače, torej skleniti dogovor, ki bi sledil njenemu predlogu. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Po prvem odstavku 129. člena ZD se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Slednje pa je pritožnica v postopku zatrjevala, zaradi česar se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu zapustnikovih nepremičnin.
Ker se pritožnica lahko odpove omejitvi dedovanja na določenem (nepremičnem) delu zapuščine, ostaja odprto vprašanje dedovanja ali omejitve dedovanja (v razmerju do občine) premoženja v obsegu, ki bi bilo sicer izročeno in bi postalo last RS. Poleg navedenega je izjava dedinje, da se odpoveduje dedovanju na nepremičninah neupoštevna, saj odpoved dediščini na podlagi prvega odstavka 136. člena ZD ne more biti delna. Dedič deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podal.
V skladu s 302. členom ZPP se mora glavna obravnava začeti znova v kolikor pride so spremembe senata, vendar sme senat potem, ko se stranke o tem izjavijo odločiti, da se priče, izvedence, stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled temveč, da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov (tretji odstavek 302. člena ZPP).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina za otroka - prešolanje učenca na drugo šolo - sprememba stalnega prebivališča - pritožbena novota - nekonkretizirane navedbe
Pritožbene navedbe, da so nujni stroški za preživljanje otroka splošno znani, so pravno zgrešene, saj je znesek odvisen od številnih okoliščin na strani otroka in tudi rezidenčnega starša, ki bi jih morala predlagateljica določno navesti.
Odločitev o prešolanju osnovnošolskega otroka je treba sprejeti pretehtano in s premislekom, izvedba takega ukrepa z začasno odredbo pa mora biti pridržana za zares izjemne primere.
motenje posesti - gostinski lokal - dostop z vozili - postavitev zapornice kot motilno dejanje - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožnica že na trditveni ravni ni uspela izkazati, da ji grozi nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Pritožbene navedbe v zvezi z grozečo škodo na poslovnem ugledu in na zdravju gostov in/ali zaposlenih je mogoče na kratko povzeti: pred postavitvijo zapornice je lahko tožnica pripeljala do zadnjega, službenega oziroma tovornega vhoda v lokal, tako da je bilo treba dobavljeno blago nositi v lokal na razdalji 5 do 10 metrov, sedaj, ko ne more več pripeljati do službenega vhoda, pa mora blago nositi (po njenih trditvah) 100 metrov daleč in to skozi prostore restavracije.
Trditve o dogovarjanju med dražitelji ostajajo na ravni domnev. Dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem dražiteljev oziroma ponudnikov na dražbi ni potrdila tožničinih trditev o sklenjenem dogovoru med njimi, s tem pa tudi ne, da je prišlo do zlorabe izvršbe in prodaje v korist toženke, ki je na ta način pridobila lastninsko pravico po izklicni ceni. Iz zapisnika o dražbi z dne 6. 5. 2015 izhaja, da je sodišče pri vodenju dražbenega postopka ravnalo skladno z določbami ZIZ, tudi kar se tiče odmora.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00066243
ZDZdr člen 39. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - shizofrenija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna udeleženka s tem, ko že 20 let ne zdravi svoje bolezni, huje ogroža svoje zdravje, ker s potekom časa psihoza praviloma postane odporna na zdravljenje in povzroči trajne in neodpravljive posledice na zdravju. Ker že ta ugotovitev, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, zadošča za izpolnitev pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, odgovor na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica zanika povzročanje premoženjske škode v stanovanju, pojasnjuje, zakaj je hodila po hiši s kladivom in zanika, da bi imela v sobi nože, ni potreben.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065749
ZD člen 200. ZIZ člen 58, 58/1, 58/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1.
ugovor dolžnika - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - obrazloženost pritožbenih navedb - domneva resničnosti ugovornih navedb - izostanek odgovora na ugovor - začasna odredba v zapuščinskem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - dedni dogovor - nepodpisana pogodba - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pomen oglasa za prodajo - odtujitev nepremičnega premoženja
Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Sklicevanje na navedbe v ugovoru ne zadošča za pridobitev lastnosti pritožbenih navedb. O navedbah v ugovoru se je sodišče prve stopnje izreklo v izpodbijanem sklepu in zato z njimi po naravi stvari ni mogoče utemeljevati odločitve v kasneje sprejeti odločbi.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem neupoštevanju prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor šteje dolžnikove navedbe za resnične. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Dedni sporazum ni bil podpisan in prodajna pogodba ni pravno perfektna. Kljub navedenemu pa ni vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je dedičeva trditev, da stanovanje sodi v zapuščino, verjetno izkazana. Verjetno je izkazano, da je bil dogovor med zapustnikom in pritožnikom v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, realiziran, to pa zadostuje za zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da stanovanje sodi v zapuščino.
sodba na podlagi pripoznave - povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka - višina sodne takse - vračilo dela plačane sodne takse
V skladu s tar. št. 1111 taksne tarife ZST-1 se za postopek pred sodiščem prve stopnje odmeri taksa s količnikom 3. Če se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa se sodna taksa odmeri po tar. št. 1112 taksne tarife s količnikom 1. Sodišče prve stopnje je tožniku neutemeljeno priznalo pravico do povrnitve višje sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066242
KZ-1 člen 54, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 18, 18/1, 299, 354, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. ZGD-1 člen 263.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - jasnost izreka - standard ustrezne obrazloženosti - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Posameznih navedb iz opisa kaznivih dejanj pri presojanju zadostnosti opisa ni mogoče obravnavati in razumeti izolirano, temveč v njihovi medsebojni povezavi in takšno celovito presojanje trditev v opisu pokaže, da zajamejo vse zahtevane zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Povsem določno so opisana izvršitvena ravnanja, s katerimi so abstraktni zakonski znaki v zadostni meri konkretizirani, saj je jasno in konkretno izraženo ter napolnjeno z okoliščinami obravnavanega primera, v čem se kaže očitana zloraba položaja oziroma pomoč k temu kaznivemu dejanju.
Tako opisani očitki so obdolžencem omogočili učinkovito obrambo, hkrati pa dali sodišču jasen okvir predmeta obravnavanja, pri čemer je sodišče prve stopnje posamezne navedbe iz opisa dejanj tudi argumentirano in podrobno analiziralo v razlogih sodbe. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je s strani državnega tožilstva dve kaznivi dejanji (glede na očitano zlorabo položaja v dveh družbah) opredelilo kot eno samo kaznivo dejanje, pri tem pa uporabilo pravno konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja. Upoštevalo je namreč sočasnost očitanih kaznivih dejanj, identičen način storitve in premoženjsko naravo dejanj, takšna opredelitev pa je bila tudi obdolžencu v korist.
Koristoljubnost je lahko podana tudi v primeru, če storilec zasleduje pridobitev koristi komu drugemu.
SPZ člen 32. ZPP člen 8, 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 428, 428/1.
motenjski spor - motenje posesti - posestno varstvo - soposest - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - razlogi o določilnih dejstvih - zadnja mirna posest - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva dokazna ocena - nejasen izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - razveljavitev sklepa
Med strankama je sporno, kdaj je tožnica izvedela za motilno ravnanje, od tega odgovora pa je odvisen odgovor, ali je bila tožba vložena pravočasno.
Čas izvedbe motilnega ravnanja za ugotovitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno zaznavo posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je motenje povzročil. Vendar pa lahko čas izvedbe motilnega ravnanja v povezavi z drugimi dejstvi in ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilno dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065536
OZ člen 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1022, 1022/1. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 154, 154/2, 359.
porok - posojilna pogodba - poroštvo - solidarno poroštvo - subsidiarno poroštvo - glavni dolžnik - stečaj glavnega dolžnika - akcesornost terjatev - stečajni postopek - neprijava terjatve v stečaju - odškodninska odgovornost upnika - izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra - ugovor vrstnega reda - zakonske zamudne obresti - prisilni predpis - prekoračitev tožbenega zahtevka - očitna pisna pomota - plačilo pravdnih stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - pobotanje pravdnih stroškov - sprememba odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
V primeru subsidiarnega poroštva sme upnik zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka šele po tem, ko je izpolnitev terjal od glavnega dolžnika. Izjemo od tega pravila pa predstavlja situacija, ko postaja negotovo, ali bo glavni dolžnik lahko izpolnil svojo obveznost. To sta primera, 1) ko je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči izpolnitve obveznosti, in 2) ko je glavni dolžnik prišel v stečaj (drugi odstavek 1019. člena OZ). V teh dveh primerih upniku izpolnitve obveznosti ni treba zahtevati najprej od glavnega dolžnika, temveč lahko takoj terja poroka (porok nima ugovora vrstnega reda).
Sankcija za upnikovo neprijavo terjatve, ki se v odnosu do glavnega dolžnika izraža v prenehanju upnikove terjatve v odnosu do stečajne mase, ni v akcesornem prenehanju terjatve do poroka, temveč le v upnikovi odškodninski odgovornosti do poroka.
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/5, 45/6, 170. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 431.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavitev postopka izvršbe - prekinitev izvršilnega postopka - oprava izvršbe - izvršba na nepremičnino - ločitvena pravica - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dvojno pravno naravo, saj sodišče hkrati izda plačilni nalog v smislu 431. člena ZPP in tudi dovoli izvršbo (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Glede na to upnik šele s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o izvršbi pridobi izvršilni naslov in se zato izvršba na podlagi verodostojne listine lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.
Upnik pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pridobil ločitvene pravice, saj v zemljiški knjigi še ni prišlo do zaznambe izvršbe.
začasna sodna poravnava - ureditev stikov otroka s staršem - odklanjanje stikov s strani otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoj za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - odtujevanje otroka - uživanje alkohola - presoja alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - sodelovanje v postopku - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so bili stiki pod nadzorom potrebni, ker sta bili dekleti v veliki stiski in sta (ter bosta še) potrebovali čas, da si povrneta zaupanje v očeta in se v odnosu z njim počutita varno.
solidarni porok in plačnik - prenos poslovnega deleža - poroštvena izjava - preklic izjave - pogodbeno razmerje
S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika (1012. člen OZ). V predmetnem postopku ni sporno, da se je toženka zavezala kot porok in plačnik, zato odgovarja tožnici kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev, bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka (tretji odstavek 1019. člena OZ - solidarno poroštvo).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Vendar niti v določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o predlogu osebe, ki ni stranka postopka, za pregled spisa oziroma pridobitev kopij spisa. Pri tem pa tudi ne gre zgolj za vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ. Prav tako drugi odstavek 150. člena ZPP izrecno predpisuje, da drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, lahko dovoli pregled ali prepis spisa predsednik senata, torej sodnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065969
KZ-1 člen 74, 186, 186/1. ZKP člen 269.
odvzem protipravne premoženjske koristi - obtožnica - vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izvršitvena dejanja
Odvzem premoženjske koristi mora temeljiti na povsem konkretnih dokazih, ki na ravni gotovosti izkazujejo, da je obdolženec prav z očitanim kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožilstvo pa takšnih dokazov ni ponudilo in kot je to že obrazloženo, tega da bi naj obdolženec pridobil protipravno premoženjsko korist s prodajo prepovedane droge, kar v pritožbi zatrjuje pritožnik, obdolžencu v obtožbi ni bilo očitano. Zato pritožba, ki se kljub navedenemu zavzema za odvzem protipravne premoženjske koristi obdolžencu, nikakor ne more prepričati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00067769
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 475, 475/2.
postopek proti mladoletnikom - ustavitev postopka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - izključitev protipravnosti
Državna tožilka je predlog za ustavitev postopka utemeljila z okoliščinami, ki izključujejo pregon in sicer, da dejanje ni protipravno, ker je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in ker ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Ta isti razlog pa je naveden tudi v izreku izpodbijanega sklepa in je zato iz njega razvidno, zakaj je bil postopek ustavljen. Ker gre za posebno obliko izključitve protipravnosti, ki je določena v petem odstavku 173. člena KZ-1, te ni mogoče enačiti z drugimi oblikami izključitve protipravnosti, temveč je treba oceniti le, ali so izpolnjeni pogoji, kot jih predpisuje navedena zakonska določba. Primerljiva starost in stopnja duševne in telesne zrelosti sta stvar dejanskega stanja in v konkretnem primeru nedvomno podana tako, da posebne obrazložitve niti ne potrebujeta. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta mladoletnik in oškodovanka vrstnika, skoraj enake starosti (mladoletnik je 8 mesecev starejši od oškodovanke), ki sta se družila v času poletnih počitnic, glede na njune navedbe v postopku ter spisovne podatke pa med njima ne izhaja morebitno odstopanje tako v duševni kot telesni zrelosti.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za vstop novega upnika je izdal samostojni sodniški pomočnik, ki je naveden kot podpisnik izpodbijanega sklepa. Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko sodniški pomočnik odločil o tovrstnem predlogu (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njem lahko odločil samo sodnik posameznik.