Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmotna ni bistvena (1. odstavek 65. člena ZOR). Zahtevek je v tem primeru sicer tak, kot sta ga tožnika postavila (oblikovalen). Vendar je ob dejstvu, da je bila cena dogovorjena v znesku, ki je zapisan v pogodbi z dne 25.3.1996 (120.000 DEM) ter ob dejstvu, da je toženec kupnino v celoti plačal, nesmiselno utemeljevati zmotno s trditvami, da naj bi nastopil trenutek zmote takrat, ko bi moral toženec tožnikoma ob podpisu pogodbe izročiti znesek, 73.000 DEM, ter da je toženec spravil tožnika v zmoto, ko je zatrjeval, da ima denar ves čas pri sebi. Trditve o prevari se namreč ne nanašajo na pogodbo, s katero naj bi bila po trditvah tožnikov dogovorjena nekajkrat višja cena, in ki je tožnika sploh nista dokazala.
ZPP člen 180, 180/3, 377.ZIZ člen 10, 10/1.ZSKZ člen 3, 6.ZDPra člen 1, 9.
stvarna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - pravilna uporaba materialnega prava - postopek zavarovanja terjatev - začasna odredba - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Odgovor na to, ali je tožena stranka stvarno legitimirana, daje materialno pravo, ne glede na takšno ali drugačno pravno naziranje strank (ker sodišče ni vezano na pravno podlago zahtevkov, tudi ni vezano na pravno podlago toženčevih ugovorov - prim. tretji odstavek 180. člena ZPP). V okviru uporabe materialnega prava zato sodišče vselej (in najprej) preizkusi tudi stvarno legitimacijo strank, ne oziraje se na to, ali je tožena stranka ugovarjala pomanjkanje aktivne ali pasivne stvarne legitimacije. Če ugotovi, da stvarna legitimacija ni podana, je tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22360
KZ člen 64, 64/1.ZKP člen 201, 201/1-3.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - pripor - ponovitvena nevarnost
V okviru postopka za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se sodišče pri vrednotenju teže kaznivega dejanja ne omeji samo na zagroženo kazen, ampak upošteva predvsem značilnosti storilčevega ravnanja v danih okoliščinah. Če so te okoliščine takšne, da kažejo na trajnejšo nevarnost storilca, so lahko za oceno storjenega kaznivega dejanja pomembnejše od same predpisane kazni za kaznivo dejanje.
nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave je lahko dokaz v kazenskega postopku, katerega mora sodišče ocenjevati enako kritično kot druge dokaze.
dokazna ocena - pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija ima načelno sicer prav, ko meni, da pritožbeno sodišče ne sme dopolnjevati pomanjkljivih dokaznih utemeljitev sodišča prve stopnje, niti "razjasnjevati" ali "pojasnjevati" nerazumljivih ali celo protislovnih dokaznih argumentov sodbe sodišča prve stopnje. Tudi dokazov, ki niso bili predmet dokazne presoje sodišča prve stopnje, ne sme ocenjevati (prim. 355. člen ZPP).
Vendar to ne pomeni, da bi moralo pri presoji pritožbenih očitkov sodišče prve stopnje oceniti prav vse izvedene dokaze, ne bi smelo pojasniti, zakaj posamezni, sicer izvedeni, a v razlogih sodbe neocenjeni dokazi niso pomembni. Ali drugače. To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, ne predstavlja vselej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pa tudi ne kršitev določbe 8. člena ZPP (ki med drugim nalaga posamično, analitično oceno dokazov) ali celo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
menjava nepremičnine - oblika menjalne pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - teorija realizacije - pridobitev lastninske pravice - parcelacija
Lastninska pravica tožnikov na parceli št. 303/87 je bila pridobljena na podlagi menjalne pogodbe, ki ni bila sklenjena v pisni obliki, pa sta jo pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu realizirali (73. člen ZOR).
Ob parcelacji menjalna pogodba za parcelo št. 303/86 ni bila sklenjena, ampak je šlo kvečjemu za pogajanje o sklenitvi pogodbe. Ker delitev parcele sama po sebi na lastninski režim ne vpliva, saj je zanj potreben izrecen dogovor strank, sta sodišči pravilno zaključili, da prehoda lastninske pravice ni bilo in zavrnili zahtevek glede te parcele.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-7, 2. Uredba o vojaških sodiščih člen 28, 28/2-3.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Presoja, ali so v opisu podani znaki kaznivega dejanja iz 7. točke 3. člena ZKLD ter ali so v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (3. točka 2. odstavka 28. člena Uredbe o vojaških sodiščih oziroma 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
ukrep tržnega inšpektorja - reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov
Nedovoljeno je vsako reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa, ki ni reklamirano glede na predmet na priboru za kajenje oz. izobeskih prodajaln tobačnih izdelkov.
izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obsodilna sodba - odvzem predmetov - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca za znižanje kazni
Okoliščina, da je predsednik senata, ki je v zadevi sodil, pred tem sodeloval kot član zunajobravnavnega senata, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave o kaznivem dejanju, glede katerega je državni tožilec kasneje odstopil od pregona, ne predstavlja zakonskega razloga za njegovo izločitev ne po 4. ne po 5. točki 39. člena ZKP.
Ker ne gre za predmet, ki bi bil kakorkoli povezan z obravnavanimi kaznivimi dejanji, sodišče ni bilo dolžno s sodbo odločiti o zaseženem denarju. Ta nedvomno pripada obsojencu in lahko zahteva njegovo vrnitev tudi po končanem kazenskem postopku.
Višje sodišče v svoji odločbi ob preizkusu kazenske sankcije ni dolžno pojasnjevati, zakaj ni sledilo predlogu višjega državnega tožilca, da naj se obsojencu kazen ustrezno zniža.
upravni spor - začasna odredba - začasna ureditev stanja
Stanje, ki se lahko po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS uredi z začasno odredbo, se mora nanašati na samo sporno pravno razmerje ali biti z njim v neposredni zvezi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki več tožnikov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru sta bili v skupno obravnavanje združeni tožbi dveh tožnikov in toženec izpodbija znesek, ki jima je bil prisojen:
prvemu tožniku za premoženjsko škodo v znesku 296.625 SIT in drugemu tožniku za nepremoženjsko škodo skupaj 950.000 SIT. Ker gre torej za tožbena zahtevka dveh oškodovancev, ki se nanašata tudi na različno pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP) prisojenih odškodnin ni mogoče seštevati. Revizija zato glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva - izločitev sodnika
Obramba lahko v zahtevi za obnovo postopka predlaga izvedbo istih dokazov, ki so bili sicer v rednem postopku zavrnjeni, če želi z izvedbo le-teh dokazati obstoj drugega dejstva.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka, vloženi pri okrajnem sodišču, ne sme odločati sodnica, ki je v kazenski zadevi na prvi stopnji spoznala obsojenca za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22363
ZKP člen 355, 355/1, 18, 18/1, 420, 420/2, 372, 372-1.KZ člen 16, 16/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska odgovornost - bistveno zmanjšana prištevnost - direktni naklep
Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba 1. odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo, na katero opre sodno odločbo. Ker po načelu proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP)
sodišče ocenjuje dokaz v celoti, to je njegovo celotno spoznavno sporočilo, pomeni to v primeru obsojenčevega zagovora tako njegov zagovor, podan pred preiskovalnim sodnikom, kakor tudi njegov zagovor na glavni obravnavi.
Čeprav je storilec v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven, se lahko zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti, kar pomeni, da lahko stori kaznivo dejanje z direktnim naklepom.
pogodba o štipendiranju - neupravičena pridobitev - vrnitev štipendije - naknadno odpadla pravna podlaga - razveljavitev protiustavne določbe podzakonskega akta
Zaveza štipendista, prejemnika državne (socialne) štipendije, da bo vrnil prejeto štipendijo za šolanje, je veljavna, čeprav ne temelji na določbah Pravilnika o štipendiranju; njena podlaga je namreč obligacijskopravne narave (210. člen ZOR).
dovoljenost revizije - oprdelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavanem premoženjskopravnem sporu vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 tolarjev, kot vrednosti potrebne za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP). Poleg tega ni dovoljena, ker je določena prepozno, saj je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi oziroma najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja (drugi in tretji odstavek 44. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS08287
ZJC člen 2, 5, 6, 72, 73, 74, 75.OZ člen 133.ZPP člen 18.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - grajeno javno dobro - razširitev javne ceste - sprememba statusa javnega dobra
Odločanje o širini oziroma o obsegu javne ceste kot grajenega javnega dobra nujno implicira odločitev o statusu slednjega in ki ga je mogoče podeliti ali odvzeti le s konstitutivnim aktom o ustanovitvi ali ukinitvi javnega dobra. Način pridobitve (v celoti ali v delu) oziroma izgube (v celoti ali v delu) statusa javne ceste je urejen v določbah 5. in 6. člena ZJC, v katerih so določeni podlaga, postopek in pristojnost upravnega organa, ki o tem odloči z odločbo konstitutivne narave. Z razglasitvijo statusa se določi tudi režim uporabe javnega dobra. Ureditev takega režima, ki zasleduje javno korist, je v pristojnosti upravnega organa; sleherno poseganje vanj s sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku, pa bi hkrati pomenilo poseg v ustavno načelo delitve oblasti.
vojaško stanovanje - zamenjava stanovanja po 25.6.1991 - soglasje vojaškega organa - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev iz stanovanja
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je prišlo do zamenjave stanovanja šele s sklenitvijo pogodbe o zamenjavi. Ker se je vse to zgodilo po 25.6.1991, ko Komanda garnizona in drugi organi, ki so do 25.6.1991 upravljali vojaški stanovanjski sklad bivše JLA, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji v Republiki Sloveniji, med drugim tudi dajati soglasja k zamenjavam stanovanj (prim. prvi odstavek 9. člena UZITUL), je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da toženec sporno stanovanje zaseda nezakonito.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, ko je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru pa je prvo navedeno sredstvo rubež plače. Po določilu 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Prvi dolžnik ima prebivališče v G., torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Celju.