ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in stranska terjatev - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti, pa čeprav se njihovo plačilo uveljavlja v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo obresti, pa čeprav kapitaliziranih, narave glavnega zahtevka.
ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2. ZOro člen 81, 81-4.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da naj bi osumljenec streljal z neznanim strelnim orožjem kalibra 7,65 mm s petimi pripadajočimi naboji, ki spadajo v kategorijo B 3. člena Zakona o orožju (ZOro), za katere je po 10. členu omenjenega zakona potrebno imeti orožno listino, te pa da ni imel, zadošča zgolj za sklepanje, da je osumljenec v času obravnavanja kaznivega dejanja posedoval orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine, kar je po 4. točki 81. člena ZOro prekršek. Niso pa to okoliščine, ki utemeljujejo sum, da je obsojenec navedeno orožje in strelivo tudi hranil.
Okoliščine, da osumljenec že eno leto ne stanuje na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, da se po lastnih navedbah seli iz kraja v kraj in neprijavljen prebiva pri znancih, da je samski, brez zaposlitve in premoženja ter ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, kažejo, da je podana realna nevarnost, da bi se osumljenec v primeru izpustitve na prostost skrival in na ta način oviral nemoten potek kazenskega postopka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev pristojnosti - perpetuatio fori
Ko ni bilo ugovorov krajevne nepristojnosti toženih strank, tožeče stranke pa takega ugovora nima, in ko ni izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča, se v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZPP ustali pristojnost sodišča, pri katerem je vložena tožba, in se to ne more več izreči za krajevno nepristojno.
glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič s soglasjem strank - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med izjemami od načela, da mora sodišče dokaze na glavni obravnavi neposredno izvesti, je tudi tista o branju zapisnikov o prejšnjem zaslišanju priče s soglasjem strank, določena v 2. odstavku 340. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvene vezi med stranko in sodnikom pristojnega višjega sodišča
Okoliščina, da je upnikova žena sodnica Višjega sodišča v X., je tehten razlog za določitev drugega višjega sodišča za določanje na drugi stopnji.
Ob neizkazani močni zainteresiranosti enega od sodnikov za obravnavo zadev, ni razloga za dvom, da ravnajo sodniki Okrajnega sodišča v Y. pri odločanju v konkretni izvršilni zadevi samostojnega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega prvostopenjskega sodišča.
obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba priče - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Ko sodišče odloča o tem, ali bo ugodilo zahtevi in dovolilo obnovo kazenskega postopka ali jo bo zavrnilo (1. odstavek 414. člena ZKP), se ne more spuščati v oceno verodostojnosti predlaganih in izvedenih dokazov, temveč oceni le, ali so po vsebini takšni, da bi sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegnili povzročiti oprostitev obsojenca ali izrek sodbe po milejšem kazenskem zakonu.
Protispisnost je podana le takrat, kadar sodišče povzema vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v nasprotju z njihovo pravo vsebino. Takšno nasprotje mora biti precejšnje in nanašati se mora na odločilna dejstva.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 302, 303.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravni interes za vložitev zahteve - razžalitev uradne osebe
Ker so bile v postopku na podlagi zahteve za revizijo obsojenke oproščene obtožbe za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD, glede na tako spremembo sodbe obsojenke nimajo več pravnega interesa za odločitev sodišča v zvezi z njihovimi zahtevami za varstvo zakonitosti glede istega kaznivega dejanja.
Ker je imela obsojenka v postopku na podlagi očitno neutemeljene obtožbe pravico obrambe, ki je obsegala tudi pravico, da se izjavi o resničnosti ali neresničnosti očitkov obtožbe, izpodbijana sodba pa ji tudi ne očita, da bi izjavo javnemu tožilcu, da laže, zaradi katere je bila obsojena po paragrafu 302 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (KZKJ), povedala z namenom zaničevanja, so podani pogoji za njeno oprostitev v skladu z določbo paragrafa 303 KZKJ.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
Vrednost spora v obravnavanem primeru je enaka znesku, ki predstavlja odstotek odgovornosti za nastalo škodo, ta pa ne presega vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - stopnja in trajanje strahu - sprememba odškodnine - sprememba sodbe - zmotna uporaba mateialnega prava - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja - obravnava na drugi stopnji
Sodišče druge stopnje je ugotovilo bolečinska obdobja in čas zdravljenja oziroma bolniškega staleža v bistveno krajšem trajanju kot sodišče prve stopnje. Drugačno dejansko stanje je ugotovilo brez pritožbene obravnave in s tem kršitev 1. in 4. točko 358. člena ZPP. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost drugostopenjske sodbe, saj je pritožbeno sodišče predvsem krajši bolniški stalež in krajše bolečinsko obdobje navedlo kot odločilni razlog za znižanje odškodnine.
Zaključek pritožbenega sodišča o pravilni ugotovitvi dejanskega stanja prvostopenjskega sodišča o trajanju sekundarnega strahu do konca zdravljenja, kar je znašalo 50 dni, nasprotuje predhodnemu lastnemu zaključku pritožbenega sodišča o trajanju zdravljenja in s tem strahu v času 15 dni. V tem delu razlogov sodišča druge stopnje je nejasnost in medsebojno nasprotje v obrazložitvi glede odločilnega dejstva, to je trajanja sekundarnega strahu, zaradi česa gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22443
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 203, 203/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - izmikanje plačevanju preživnine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvršitveno dejanje izmikanja plačevanju preživnine je v izreku pravnomočne sodbe opisano z več oblikami obsojenčevega aktivnega ravnanja in tudi z opustitvami, med drugim, da denar, ki ga zasluži, porabi izključno zase oziroma za svoje stroške, kot so stroški za telefon in prevozni stroški. Čeprav je način porabe denarja naveden primeroma, pa je že sam očitek, da je prisluženi denar porabil zase in za svoje stroške dovolj konkretiziran in tudi razumljiv.
Golo sklicevanje na nasprotje med razlogi sodbe in vsebino določenega dopisa, pri čemer ni izkazano, da je sodišče povzelo vsebino listine v nasprotju z njeno pravo, temveč jo je le presodilo drugače, kot jo ocenjuje vložnik zahteve, ni mogoče opredeliti kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Če stranka v zakonsko določenem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila, je prekludirana, zato v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ne more uveljavljati kršitev določb iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, še toliko manj pa sme to uveljavljati prvič z zahtevo za varstvo zakonitosti.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Ugovor, da poimensko določeni sodnik prve stopnje ali sodnik porotnik v določeni zadevi ne sme opravljati svoje dolžnosti, ker je glede njega podan kateri od izločitvenih razlogov, lahko stranka uveljavlja le v okviru zakonskih rokov. Če tega ne stori, pa bi lahko, je v svoji pravici prekludirana oziroma v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti, kršitve v povezavi z nepristranskostjo sodnika ne more več uveljavljati.
ZDen člen 32, 32/1, 88, 88/1, 88/3.ZOR člen 103, 107, 107/2.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost razpolagalnega posla - trajanje prepovedi razpolaganja - možnost vrnitve premoženja v naravi
88. člen ZDen se ne nanaša na denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu ne vrne nepremičnina v naravi. Zajema namreč le prvo obliko denacionalizacije - vrnitev premoženja (1. oddelek III. poglavja ZDen), ne pa tudi druge - plačilo odškodnine (2. oddelek tega poglavja). Vendar pa to pomeni, da obstaja možnost vrnitve vse dotlej, dokler ne poteče brezuspešno 30-dnevni rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo ali dokler upravičenec ne izjavi, da zahteva denacionalizacijo v obliki odškodnine, ali do pravnomočne odločitve, da se premoženje ne vrne. Ves ta čas je razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem prepovedano s sankcijo ničnosti razpolagalnega posla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22361
KZ člen 55, 55/1.ZKP člen 372, 372-5.
preklic pogojne obsodbe - roki za preklic
Ker je bil v času sojenja pred sodiščem prve stopnje preklic pogojne obsodbe možen in zato zakonit, ne pa tudi v času sojenja pred sodiščem druge stopnje, ker je rok za preklic pogojne obsodbe že potekel, je bilo v takem položaju višje sodišče s spremembo prvostopne sodbe dolžno odpraviti nastalo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi 1. odstavkom 55. člena KZ v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
razlogi za revizijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnega sredstva - procesne kršitve v postopku pred sodiščem druge stopnje - pooblaščenci - zastopanje po odvetniškem kandidatu
Revizija se lahko vloži zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre tudi takrat, ko je revident že v pritožbi uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo. V tej zadevi tožena stranka v pritožbi sploh ni uveljavljala procesnih kršitev in tako tudi ne te, da je tožnico na naroku 17.4.2001 zastopal pooblaščenec, ki po zakonu ni imel pogojev za zastopanje (mimogrede povedano, tožnico je zastopal odvetniški kandidat, ki je zaposlen pri tožničinem pooblaščencu - odvetniku, kar zakon dopušča - tretji odstavek 95. člena ZPP). Del revizije, ki uveljavlja opisano kršitev potemtakem ni dovoljen. Drugačna odločitev bi pomenila, da je tožena stranka z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom "preskočila" redno pravno sredstvo - pritožbo, kar ni dovoljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22477
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 311, 311/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo
Presoja, ali opis kaznivega dejanja glede obsojenca vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena v zvezi s 25. členom KZ.
Sklicevanje na navedbe v prejšnjih pravnih sredstvih, ne da bi vložnik zatrjevano(e) kršitev(ve) zakona utemeljil v skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP, ima enak učinek, kot da zahteva za varstvo zakonitosti v tem delu ni obrazložena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja
V upravnem sporu se pritožba iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vloži le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče, kar pa ga v tem primeru ni, temveč je svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovil prvostopni upravni organ.
sodno varstvo - sposobnost biti stranka - stranska intervencija - prepoved sprejemanja depozitov - nadzor Banke Slovenije nad drugimi osebami - izpodbijanje odločbe o ugotovitvi razlogov za likvidacijo
Druge osebe imajo proti odločbi Banke Slovenije o ugotovitvi razloga
za njihovo likvidacijo enako sodno varstvo kot banke v postopku
sodnega varstva proti odločbam Banke Slovenije o prenehanju banke.