sodna taksa za tožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - plačilo takse po opominu - predložitev dokazila o plačilu takse - domneva umika tožbe
Določba 180. člena ZPP, ki se nanaša na dolžnost plačila takse ob vložitvi tožbe in na posledice, kadar tožbi ni priloženo potrdilo o plačilu dolžne sodne takse, predpostavlja sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Zato ni mogoče pritrditi revizijski tezi, po kateri bi moralo "sodišče prve stopnje ob prejemu pritožbe v funkciji razjasnjevalne oblasti opraviti poizvedbe in odpraviti dvom o plačilu takse".
pooblastilo za zastopanje - zakoniti zastopnik - zastopanje pravne osebe - uprava delniške družbe (d.d.) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, da stranke, ki je pravna oseba, v pooblastilnem razmerju ne zastopa tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, je lahko podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
privatizacija stanovanj - odkup stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice - najemna pogodba - stanovanjska pravica na stanovanju v tujini
Za odkup stanovanja po privatizacijskih določbah SZ bi bila pravno odločilna samo stanovanjska pravica na dan uveljavitve SZ na stanovanju v Mariboru, katerega odkup zahteva, ki pa je ni bilo, ne pa zatrjevana stanovanjska pravica na stanovanju v Nišu (v tujini).
Neutemeljen je revizijski očitek, da bi moralo sodišče tožbo (z opozorilom na posledice, če tožena stranka na njo v 30-dneh ne odgovori) vročiti sedanjemu odvetniku tožene stranke. Procesni učinki pooblastila (v razmerju do sodišča in nasprotne stranke) nastanejo namreč šele s predložitvijo pooblastila sodišču (prim. prvi odstavek 98. člena ZPP). Do takrat pa opravlja sodišče procesna dejanja neposredno nasproti stranki. Pri tem ni pomembno, ali ima toženec odvetnika v kakšnem drugem postopku. Pooblastilo ima namreč učinke le za tisti postopek, v katerem je bilo dano in predloženo sodišču oziroma organu. Pooblastilo tožene stranke odvetniku v izvršilnem postopku zato ne velja tudi v pravdnem postopku (četudi gre za tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe).
Po določbi 383. člena ZPP s 37. členom ZNP veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena istega zakona.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 370, 370/3.URS člen 26.ZOZ člen 18, 18/1, 18/3.ZOR člen 173, 174, 177.
pravica do povračila škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost države - pripadnik oboroženih sil - vojne razmere - kurirska naloga raznašanja in vročanja vpoklicev vojaškim obveznikom - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravna opustitev oškodovanca - kršitev dolžnostnega ravnanja - pretrganje vzročne zveze
Krog upravičencev do odškodnine zakonski določbi 3. odstavka 18. člena ZOZ je omejen na osebe iz 1. odstavka 18. člena ZOZ, kar pomeni, da se ne nanaša na druge odškodovance v vojnih dogodkih, ki so deležni jamstva države le v okviru njene odškodninske odgovornosti, predvidene z določbo prvega odstavka 26. člena URS za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem javnopravnih oseb in ki se presoja po javnem (in ne zasebnem) pravu.
Odgovornost lastne države se ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica bodisi le iz njene organizacijske sfere izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega in krivdnega ravnanja njenih javnopravnih oseb (po krivdnem načelu), saj podnormiranost tovrstne odškodninske odgovornosti lastne države še ne izključuje uporabe splošnih odškodninskopravnih institutov iz tedaj veljavnega ZOR, temveč kvečjemu obratno.
Pogoj za opredelitev neke opustitve kot protipravne je nujno kršitev dolžnostnega ravnanja. Oskrba kurirjev s svetilkami pa ni po eni strani ne s predpisom predvidena obveznost tožene stranke, niti ne spadajo svetilke po drugi strani v neko običajno opremo, potrebno za opravljanje kurirske službe - ne glede na tudi siceršnjo ugotovitev v izpodbijani sodbi, po kateri tožnik ni opravljal kurirskih nalog v pogojih popolne zatemnitve zaradi morebitnih letalskih napadov.
Tako se izkaže, da je tožnik spričo lahkomiselnega in nepotrebnega izpostavljanja nevarnosti z izbiro dostopa k hiši preko terase kot tedanjega nezavarovanega gradbišča namesto po varno dostopni poti h glavnemu vhodu, izključno sam odgovoren za nastalo škodo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da je obdolženčevo dekle oziroma zunajzakonska partnerica vzela v najem stanovanje, da je stalno zaposlena, da mu pomagajo starši ter da od leta 1999 ni storil kaznivega dejanja, ne pomenijo uveljavljanje kršitev zakona, temveč le nestrinjanje z dejanskimi zaključki sodišča v izpodbijanih sklepih. Zahteve za varstvo zakonitosti pa ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
dokazovanje - pravica do predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazno, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
spor o pristojnosti - začasna odredba v zavarovanju terjatve
V primeru, ko se ni začet postopek, je za začasno odredbo v zavarovanje terjatve, o kateri bi kot stvarno pristojno sicer odločba delovno sodišče, za odločitev pristojno redno sodišče, ki je pristojno za določitev o predloga za izvršbo.
ZDoh člen 5, 5/1, 15, 16, 1, 73. ZDoh-1 člen 31, 31/1-5, 31/5. ZPD člen 20, 20/1.
vračilo dohodnine in prometnega davka - zavezanec za plačilo dohodnine - nadomestilo delavcem za uporabo lastnega orodja - oddajanje opreme
Po Zakonu o dohodnini je zavezanec za plačilo dohodnine fizična oseba (delavec). Zato pravna oseba (delodajalec) ni upravičena zahtevati vračila plačanih akontacij dohodnine, ki jih je obračunala od nadomestil delavcem za uporabo lastnega orodja.
Povračila stroškov, ki so jih delavci imeli v zvezi z delom, niso neobdavčena.
Povračila stroškov delavcev v zvezi z delom se ne vštevajo v davčno osnovo, vendar le do višine, ki je določena s predpisom Vlade, kar pomeni, da so v presežku obdavčena.
Z Zakonom o prometnem davku je praviloma za promet vseh storitev predpisano plačilo davka, razen če zanje z istim zakonom ni določena davčna oprostitev. Torej so obdavčena tudi nadomestila, ki jih delavci prejemajo za uporabo lastnega orodja, saj gre pri tem za storitev - oddajanje opreme.
ZOR člen 532, 532/1.ZZK člen 17, 17/1.ZZK-1 člen 9, 150, 150/1.
predkupna pravica najemojemalca - prodaja nepremičnine tretjemu - razveljavitev in sklenitev prodajne pogodbe - vsebina tožnega zahtevka - vknjižba pravice predkupnega upravičenca - razveljavitev prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi
V primeru, da bi najemnik dosegel razveljavitev med najemodajalcem in tretjim (drugo toženko) sklenjene prodajne pogodbe in pa sklenitev prodajne pogodbe, katere predkupna pravica pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, bi najemnik niti po sklenitvi prodajne pogodbe ne mogel doseči vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Če se namreč vknjižba lastninske pravice v korist tretjega ne razveljavi, potem ostane kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo tretji. Tudi če bi najemnik predlog za vknjižbo lastninske pravice oprl na prodajno pogodbo z najemodajalcem (ali pa na sodbo, ki bi nadomestila prodajno pogodbo), bi bila vknjižba zoper kot lastnika vknjiženega tretjega nedopustna. Vpisi so namreč dovoljeni le zoper osebo, na katero je ob času začetka zemljiškoknjižnega postopka že vpisana pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis (prvi odstavek 17. člena ZZK; enako sedaj 9. člen in prvi odstavek 150. člena ZZK-1); ki pa je v tem primeru tretji, ne pa najemodajalec.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin ne določa, kakšne bi morale biti akontacije vojaških pokojnin za vojaške osebe s činom višjim od polkovnika. Odlok je leta 1998 prenehal veljati (kar sicer ne bi bila ovira za morebitno presojo ustavnosti), predvsem pa je ugotoviti, da pri njem ne gre za protiustavno določbo obstoječega besedila odloka, ampak za pravno praznino. Ker drugi odstavek 3. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) določa, da v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, sodnik upošteva predpise, ki urejajo podobne primere ali splošna načela pravnega reda v skladu s pravnim izročilom in utrjenimi spoznanji pravne vede, se revizijsko sodišče ni odločilo za sprožitev postopka za oceno ustavnosti spornega odloka, ampak za uporabo citiranih določb ZS.
dohodnina - davčna olajšava za polnoletne otroke - skupno gospodinjstvo
Davčni zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za polnoletne za delozmožne otroke, ki se ne šolajo, so pa prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, le če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Skupno gospodinjstvo pa ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost.
ZUP člen 249, 249/1, 256, 256/1, 256/3, 257, 257/1.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka po uradni dolžnosti - presoja obnovitvenega razloga
V fazi dovolitve obnove je treba preizkusiti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Pri tem se ne ugotavlja, ali novo dejstvo res obstaja, ampak se novo dejstvo ocenjuje abstraktno: ali je uveljavljani razlog obnove eden tistih, ki so našteti v zakonu.
V fazi dovolitve obnove pa je tudi treba preizkusiti, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi (že ugotovljenimi)
okoliščinami) pripeljala do drugačne odločitve. Pri tem ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč za presojo njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe v stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec v zahtevi navaja, da trpi za kronično epilepsijo in v zvezi s tem razpolaga tudi z zdravstveno dokumentacijo. Trdi, da je postopek zoper njega konstrukt oziroma posledica lažnih ovadb in uveljavlja razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Dogovor o spremembi solastninskih deležev zaradi vlaganj morajo skleniti vsi solastniki. Povedano drugače: pri sestavi in podpisu take pogodbe morajo sodelovati vsi solastniki, katerih solastninski deleži se spreminjajo, in doseženo mora biti njihovo soglasje.