Pravilnik o štipendiranju člen 9, 10, 10/4, 9, 10, 10/4.
zavarovanje
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se po 9. členu Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine všteva nerazporejeni dobiček pravne osebe. Nerazdeljenega dobička pravne osebe ni mogoče šteti v dohodek družbenika, dokler mu ni dejansko izplačan in tako tudi ne med dohodke družine pri ugotavljanju cenzusa za dodeljevanje štipendije.
ZIL člen 21, 21/1, 21, 21/1. ZGD člen 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4, 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4.
blagovna znamka - uporaba firme
1. odst. 21. čl. ZIL je izključeval kršitev blagovne znamke, če je v gospodarskem prometu (med drugim) uporabljena firma drugega. Tega določila ne gre širiti na uporabo npr. le fantazijskega dodatka v firmi. Takšno nastopanje na trgu namreč ni uporaba firme, ki kot ime družbe (1. odst. 12. čl. ZGD) služi ločevanju od ostalih družb, ne pa za ločevanju enakih ali podobnih proizvodov oz. storitev (prim. 1.odst. 21. čl. ZGD in 1. odst. 17. čl. ZIL/93). Za presojo dobrovernosti sporne registracije odgovor na vprašanje, ali je bila znamka tožeče stranke uporabljena na trgu v Sloveniji, ne more biti pravilno izhodišče. Namreč, dobrovernost predpostavlja, da tožena stranka ni poznala sporne znamke tožeče stranke. Zaznavanje pa ni in ne more biti omejeno z državno mejo.
ZZVZZ člen 62a, 62č, 62a, 62č. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPP člen 182, 182/2, 182, 182/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 89, 89.
zdravstveno zavarovanje
Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper odločbo zavoda o priznanju pravice do tehničnih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v postopku pred sodiščem pa je dodatno zahteval še pravice iz dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (nadstandard A). Sodišče bo moralo razčistiti, kdo je pristojen za odločanje o pravici iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in v skladu z ugotovljenim odločiti. S 1.1.1999 je namreč zavod vse postopke v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem prenesel na zavarovalnico.
V sporih, kjer več tožnikov uveljavlja pravice iz iste dejanske in pravne podlage, je treba vrednost spornega predmeta, kot podlago za odmero nagrade pooblaščencu odvetniku, upoštevati povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh tožnikov.
Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.
Dolžnik je v svojem ugovoru predlagal izločitev sodnice po 72. členu ZPP iz izločitvenega razloga po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ. Čeprav iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi o zahtevi stranke za izločitev odločal predsednik sodišča, kljub takšni zahtevi po izrecni določbi 2. odst. 74. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja. Če pa je sodnik izločen (razlog po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ) dejanja, ki jih je opravil, odkar j stranka vložila zahtevo za njegovo izločitev iz tega izločitvenega razloga, nimajo pravnega učinka.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 48, 48/1, 48/4, 82, 83, 48, 48/1, 48/4, 82, 83. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11, tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - dokazno breme - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora dokazati, da je opravil izvršilna dejanja in da je v zvezi z njimi imel stroške, katerih povrnitev zahteva. Da je opravil rubež gotovine, izvršitelj dokazuje z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem je opisano, kateri dolžnikov denar je izvršitelj zarubil. Če izvršitelj ne predloži tako izpolnjenega rubežnega in cenilnega zapisnika, mu ni mogoče priznati plačila za uspešno opravljen rubež gotovine, temveč le plačilo za prevzem gotovine.
ZOR člen 28, 28/1, 446, 451, 453, 28, 28/1, 446, 451, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu
Dolžnost uporabnika je sporočiti spremembo le-tega (7. tč. 33. čl. Odloka). Dotlej je v zavezi za plačilo zapadlih računov prejšnji uporabnik, ki je s prijavo oz. pridobitvijo soglasja za priključek prevzel dolžnost plačila računov (8. tč. 33. čl. Odloka). In ker se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (446. čl. ZOR), na takšno pogodbo pa se tožeča stranka ne sklicuje, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za obveznost tožene stranke za plačilo računov, ki so zapadli v plačilo pred prijavo tožene stranke kot uporabnika vode pri tožeči stranki. Prijave tožene stranke dne 20.7.1994 tudi ne gre razumeti kot pristop k dolgu (451. čl. ZOR) ali kot prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR). Prijava je namreč okoliščina, na podlagi katere ni moč zanesljivo sklepati, da je tožena stranka z njo (konkludentno) podala izjavo, ki bi jo zavezovala za plačilo dotlej zapadlih, pa ne plačanih računov (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR).
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zavrnilo le na podlagi pavšalnega ugovora prvega toženca, da sporna nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi za to dejstvo ponudil tudi dokaze. Takšno ravnanje pa onemogoča sklepanje, da so trditve toženca verjetne in zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11.
bistvena kršitev določb postopka - stranka postopka
V uvodu sklepa označeni dolžnik ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.
Upnik je predlog glede plačanih 34.644,93 SIT umaknil. Razlika mer obračunom terjatve v prilogi št. 1 in izvršenim plačilom znaša le 0,89 SIT. Izterjava tega zneska bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Zato je treba v skladu z določbo 1. odst. 43. člena ZIZ izvršbo ustaviti v celoti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pravni posel - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Zakon o denacionalizaciji ne terja razveljavitve pod silo, grožnjo ali prisilo državnih organov ali predstavnikov oblasti sklenjenih pogodb kot pogoja za pridobitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
sklep o izvršbi - ugovor zoper izvršilni sklep - nadomestno dejanje - predujem za stroške
Ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma za stroške izvršbe, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena.