ZZVZZ člen 23, 23-2, 23, 23-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 100, 100-9, 132, 133, 100, 100-9, 132, 133.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev stroškov bolnišničnega zdravljenja in rentgena, je zavarovanec upravičen le do povrnitve stroškov v višini enega oskrbnega dne v skladu s 132. in 133. členom pravil obeznega zdravstvenega zavarovanja. Glede povračila stroškov prevoza z reševalnim vozilom pa v skladu z določbo 9. tč. 100. člena pravil le v primeru, če je šlo za nujni prevoz.
ZZVZZ člen 62a, 62č, 62a, 62č. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPP člen 182, 182/2, 182, 182/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 89, 89.
zdravstveno zavarovanje
Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper odločbo zavoda o priznanju pravice do tehničnih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v postopku pred sodiščem pa je dodatno zahteval še pravice iz dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (nadstandard A). Sodišče bo moralo razčistiti, kdo je pristojen za odločanje o pravici iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in v skladu z ugotovljenim odločiti. S 1.1.1999 je namreč zavod vse postopke v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem prenesel na zavarovalnico.
ZIL člen 21, 21/1, 21, 21/1. ZGD člen 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4, 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4.
blagovna znamka - uporaba firme
1. odst. 21. čl. ZIL je izključeval kršitev blagovne znamke, če je v gospodarskem prometu (med drugim) uporabljena firma drugega. Tega določila ne gre širiti na uporabo npr. le fantazijskega dodatka v firmi. Takšno nastopanje na trgu namreč ni uporaba firme, ki kot ime družbe (1. odst. 12. čl. ZGD) služi ločevanju od ostalih družb, ne pa za ločevanju enakih ali podobnih proizvodov oz. storitev (prim. 1.odst. 21. čl. ZGD in 1. odst. 17. čl. ZIL/93). Za presojo dobrovernosti sporne registracije odgovor na vprašanje, ali je bila znamka tožeče stranke uporabljena na trgu v Sloveniji, ne more biti pravilno izhodišče. Namreč, dobrovernost predpostavlja, da tožena stranka ni poznala sporne znamke tožeče stranke. Zaznavanje pa ni in ne more biti omejeno z državno mejo.
V sporih, kjer več tožnikov uveljavlja pravice iz iste dejanske in pravne podlage, je treba vrednost spornega predmeta, kot podlago za odmero nagrade pooblaščencu odvetniku, upoštevati povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh tožnikov.
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zavrnilo le na podlagi pavšalnega ugovora prvega toženca, da sporna nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi za to dejstvo ponudil tudi dokaze. Takšno ravnanje pa onemogoča sklepanje, da so trditve toženca verjetne in zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
ZTLR člen 75, 77, 78, 75, 77, 78. ZSZ člen 3, 4, 18, 22, 3, 4, 18, 22. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426.
motenje posesti - protipravnost - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Po vzpostavitvi prejšnjega stanja je posest takšna, kakršna je bila pred motenjem, oziroma kakršna je bila ves čas. Zato velja, da naj posest ostane brez zaščite, če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje. V obravnavanem primeru takšne možnosti zaradi nevarnosti okužbe vode ne bi bilo. Zahtevana vzpostavitev prejšnjega stanja bi pomenila nezakonit poseg v pravico do splošne rabe vodovoda vsakega drugega uporabnika.
Iz tožbenega izreka mora biti razvidna vsebina sodne odločbe, ki jo zahteva tožnik. V obravnavanem primeru je vsebina tožbenega zahtevka plačilo odškodnine, ni pa jasno kakšne odškodnine. Takšna nejasna opredelitev tožbenega zahtevka bi sodišču narekovala postopanje po 108. členu ZPP, ker je tožba, v kateri ni opredeljen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP) nepopolna vloga.
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
ZOR člen 28, 28/1, 446, 451, 453, 28, 28/1, 446, 451, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu
Dolžnost uporabnika je sporočiti spremembo le-tega (7. tč. 33. čl. Odloka). Dotlej je v zavezi za plačilo zapadlih računov prejšnji uporabnik, ki je s prijavo oz. pridobitvijo soglasja za priključek prevzel dolžnost plačila računov (8. tč. 33. čl. Odloka). In ker se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (446. čl. ZOR), na takšno pogodbo pa se tožeča stranka ne sklicuje, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za obveznost tožene stranke za plačilo računov, ki so zapadli v plačilo pred prijavo tožene stranke kot uporabnika vode pri tožeči stranki. Prijave tožene stranke dne 20.7.1994 tudi ne gre razumeti kot pristop k dolgu (451. čl. ZOR) ali kot prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR). Prijava je namreč okoliščina, na podlagi katere ni moč zanesljivo sklepati, da je tožena stranka z njo (konkludentno) podala izjavo, ki bi jo zavezovala za plačilo dotlej zapadlih, pa ne plačanih računov (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR).
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
Upnik je predlog glede plačanih 34.644,93 SIT umaknil. Razlika mer obračunom terjatve v prilogi št. 1 in izvršenim plačilom znaša le 0,89 SIT. Izterjava tega zneska bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Zato je treba v skladu z določbo 1. odst. 43. člena ZIZ izvršbo ustaviti v celoti.
ZOR člen 337, 339, 339/1, 337, 339, 339/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - procesno pobotanje
Tudi procesno pobotanje se opravi za nazaj, torej učinkuje od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti, tako da je mogoče ugovarjati v pobot terjatev, ki je zastarala. Vendar mora sodišče na ugovor tožeče stranke pri pobotu upoštevati le tisti del njene terjatve, ki je nastal, preden je terjatev tožene stranke zastarala. V sodbi zaradi pobotnega ugovora mora sodišče v izreku odločiti tako o obstoječem kot o neobstoječem delu terjatve, uveljavljane v pobot, kolikor njen skupni znesek ne presega višine tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku predvideva procesni pobotni ugovor kot obrambno sredstvo tožene stranke zoper, zato tožeča stranka v pravdi ne more uveljavljati pobota proti terjatvam, ki jih tožena stranka uveljavlja v pobot.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3, 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris pravne osebe iz registra - prekinitev postopka
Družba izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra. V centralni bazi sodnega registra je pri dolžniku vpis: "Redno". Zato sodišče prve stopnje za prekinitev postopka ni imelo podlage v podatkih sodnega registra, na katere je oprlo svojo odločitev.
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
Pravilo iz 5. odst. 108. člena ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, je povsem jasno: če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.
Ker predlog za vknjižbo lastninske pravice vsebuje tudi predlog predznambe lastninske pravice, mora sodišče v primeru, če vknjižba zaradi neoverjenega prodajalčevega podpisa ni možna, dovoliti predznambo lastninske pravice, četudi ta ni izrecno predlagana.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11.
bistvena kršitev določb postopka - stranka postopka
V uvodu sklepa označeni dolžnik ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.