ZIL člen 21, 21/1, 21, 21/1. ZGD člen 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4, 12, 12/1, 21, 21/1, 27, 27/4.
blagovna znamka - uporaba firme
1. odst. 21. čl. ZIL je izključeval kršitev blagovne znamke, če je v gospodarskem prometu (med drugim) uporabljena firma drugega. Tega določila ne gre širiti na uporabo npr. le fantazijskega dodatka v firmi. Takšno nastopanje na trgu namreč ni uporaba firme, ki kot ime družbe (1. odst. 12. čl. ZGD) služi ločevanju od ostalih družb, ne pa za ločevanju enakih ali podobnih proizvodov oz. storitev (prim. 1.odst. 21. čl. ZGD in 1. odst. 17. čl. ZIL/93). Za presojo dobrovernosti sporne registracije odgovor na vprašanje, ali je bila znamka tožeče stranke uporabljena na trgu v Sloveniji, ne more biti pravilno izhodišče. Namreč, dobrovernost predpostavlja, da tožena stranka ni poznala sporne znamke tožeče stranke. Zaznavanje pa ni in ne more biti omejeno z državno mejo.
ZZVZZ člen 23, 23-2, 23, 23-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 100, 100-9, 132, 133, 100, 100-9, 132, 133.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev stroškov bolnišničnega zdravljenja in rentgena, je zavarovanec upravičen le do povrnitve stroškov v višini enega oskrbnega dne v skladu s 132. in 133. členom pravil obeznega zdravstvenega zavarovanja. Glede povračila stroškov prevoza z reševalnim vozilom pa v skladu z določbo 9. tč. 100. člena pravil le v primeru, če je šlo za nujni prevoz.
ZZVZZ člen 62a, 62č, 62a, 62č. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPP člen 182, 182/2, 182, 182/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 89, 89.
zdravstveno zavarovanje
Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper odločbo zavoda o priznanju pravice do tehničnih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v postopku pred sodiščem pa je dodatno zahteval še pravice iz dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (nadstandard A). Sodišče bo moralo razčistiti, kdo je pristojen za odločanje o pravici iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in v skladu z ugotovljenim odločiti. S 1.1.1999 je namreč zavod vse postopke v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem prenesel na zavarovalnico.
V sporih, kjer več tožnikov uveljavlja pravice iz iste dejanske in pravne podlage, je treba vrednost spornega predmeta, kot podlago za odmero nagrade pooblaščencu odvetniku, upoštevati povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh tožnikov.
zakonska zveza - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastnina
Ker je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastnine na stanovanju, kot tožbeno podlago pa je navajal pridobitev skupnega premoženja med zakonsko zvezo, ugotovljeno pa je bilo, da sta zakonca po razvezi s sporazumom razdelila skupno premoženje, ne more uspešno uveljavljati solastnine na stanovanju, ki naj bi ga toženka prikrila pred sklepanjem sporazuma.
Upnik je predlog glede plačanih 34.644,93 SIT umaknil. Razlika mer obračunom terjatve v prilogi št. 1 in izvršenim plačilom znaša le 0,89 SIT. Izterjava tega zneska bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Zato je treba v skladu z določbo 1. odst. 43. člena ZIZ izvršbo ustaviti v celoti.
Dolžnik je v svojem ugovoru predlagal izločitev sodnice po 72. členu ZPP iz izločitvenega razloga po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ. Čeprav iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi o zahtevi stranke za izločitev odločal predsednik sodišča, kljub takšni zahtevi po izrecni določbi 2. odst. 74. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja. Če pa je sodnik izločen (razlog po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ) dejanja, ki jih je opravil, odkar j stranka vložila zahtevo za njegovo izločitev iz tega izločitvenega razloga, nimajo pravnega učinka.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
ZOR člen 337, 339, 339/1, 337, 339, 339/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - procesno pobotanje
Tudi procesno pobotanje se opravi za nazaj, torej učinkuje od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti, tako da je mogoče ugovarjati v pobot terjatev, ki je zastarala. Vendar mora sodišče na ugovor tožeče stranke pri pobotu upoštevati le tisti del njene terjatve, ki je nastal, preden je terjatev tožene stranke zastarala. V sodbi zaradi pobotnega ugovora mora sodišče v izreku odločiti tako o obstoječem kot o neobstoječem delu terjatve, uveljavljane v pobot, kolikor njen skupni znesek ne presega višine tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku predvideva procesni pobotni ugovor kot obrambno sredstvo tožene stranke zoper, zato tožeča stranka v pravdi ne more uveljavljati pobota proti terjatvam, ki jih tožena stranka uveljavlja v pobot.
Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.
sklep o izvršbi - ugovor zoper izvršilni sklep - nadomestno dejanje - predujem za stroške
Ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma za stroške izvršbe, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena.
Ker predlog za vknjižbo lastninske pravice vsebuje tudi predlog predznambe lastninske pravice, mora sodišče v primeru, če vknjižba zaradi neoverjenega prodajalčevega podpisa ni možna, dovoliti predznambo lastninske pravice, četudi ta ni izrecno predlagana.
Določbe ZLPP niso samostojna podlaga za neveljavnost (ničnost ali izpodbojnost) pogodb. Njihova pravna neučinkovitost mora imeti podlago v pozitivnem pravu, kakor je veljalo v času, ko so bile pogodbe sklenjene.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11.
bistvena kršitev določb postopka - stranka postopka
V uvodu sklepa označeni dolžnik ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOR člen 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3, 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3. ZC člen 1, 4, 4/2, 1, 4, 4/2.
izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost
Ker prvotožena stranka kot imetnik tekočega računa in trasant ni imela kritja na svojem tekočem računu, je tožeči stranki z izkupom čekov nesporno nastala škoda. Za obstoj odškodninske odgovornosti pa ne zadostuje zgolj dejstvo nastanka škode, pač pa mora biti njen nastanek v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem povzročitelja. Po teoriji pravnorelevantne vzročnosti pridejo v pravu v upoštev le tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Po 2. odst. 4. čl. ZČ mora trasant, ki izda nepokrit ček, imetniku čeka dati popolno odškodnino. Imetnik čekov je po njihovem izkupu postala tožeča stranka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3, 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris pravne osebe iz registra - prekinitev postopka
Družba izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra. V centralni bazi sodnega registra je pri dolžniku vpis: "Redno". Zato sodišče prve stopnje za prekinitev postopka ni imelo podlage v podatkih sodnega registra, na katere je oprlo svojo odločitev.
Ustavitve izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj (Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, str. 245).
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zavrnilo le na podlagi pavšalnega ugovora prvega toženca, da sporna nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi za to dejstvo ponudil tudi dokaze. Takšno ravnanje pa onemogoča sklepanje, da so trditve toženca verjetne in zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.