Za pogodbo o delu (600. člen ZOR) ni predpisana pismena oblika. Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoče dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom (2. odst. 69. člena ZOR). Takšna pogodba pa je veljavna tudi, če sta stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili svoje obveznosti (73. člen ZOR), kot v pritožbi pravilno navaja tudi pritožnica. Zato zgolj iz razloga neobstoja dodatne pogodbe ali aneksa, še ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka na plačilo dodatnih del.
pobotni ugovor - nasprotna tožba - stroški postopka
Glede na postavljen pobotni ugovor tožena stranka ne more v zvezi z isto terjatvijo vložiti še nasprotne tožbe. Tako nasprotno tožbo bi moralo namreč sodišče prve stopnje zavreči.
Pri odmeri stroškov, ki so strankama nastali v postopku po tem, ko je sodišče druge stopnje zadevo vrnilo v nov postopek, je treba upoštevati znižano vrednost sporenga predmeta.
Določilo 2. odst. 144. čl. ZPPSL je treba razlagati v povezavi s 1. odst. istega člena. Stečajni senat zato ne bo upošteval le tistih terjatev, za katere "upnik ni v predpisanem roku začel postopka" za ugotovitev prerekane terjatve. "Predpisani rok" je rok iz 1. odst. 144. čl. ZPPSL. Ta rok je prekluziven. To pa pomeni, da je to rok, v katerem mora upnik opraviti neko dejanje, od katerega je odvisna ugotovitev prerekane terjatve, ker sicer izgubi možnost opraviti to dejanje in s tem možnost voditi postopek zaradi ugotovitve prerekane terjatve. Po 1. odst. 208. čl. ZPP nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka ni več odvisno od procesnega dejanja tožeče stranke. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more biti prekludirana glede predloga za nadaljevanje postopka, saj nadaljevanje prekinjenega postopka ni bilo v njeni dispoziciji.
Premoženje oziroma vrednost premoženja v tem postopku se vrača po določilih ZIKS, po katerem se v primeru razveljavitve kazni zaplembe premoženja zaplenjeno premoženje oziroma njegova vrednost vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem (1. in 3. odst. 145. čl. ZNP). Predlagatelj je obsojenkin zakoniti dedič, X pa njena oporočna dedinja. X kot oporočna dedinja ima zato nedvomno pravni interes v postopku oziroma njen pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (1. odst. 199. čl. ZPP). Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so pravdne stranke (v formalnem pogledu torej tožnik - oseba, ki vloži tožbo - in toženec - oseba, zoper katero tožnik vloži tožbo), lahko celo proti njihovi volji. Zato ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odst. 19. čl. ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo(do) ali utegne(jo) biti prizadet(e) s sodno odločbo - nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in osebe, proti kateremu je predlog vložen - nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi t.i. materialni udeleženci. Zaradi tako široke opredelitve udeleženca v nepravdnem postopku pa institut intervencije v tem postopku niti ni potreben. Prijavo intervencije X je zato treba pravno pravilno opredeliti kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku (20. čl. ZNP).
Objava sodbe mora biti kot sankcija sorazmerna posegu v oškodovančeve osebnostne pravice. V primeru, ko je lahko razžaljenega prepoznal le omejen krog ljudi, objava sodbe ni utemeljena in ni v skladu z namenom, ki naj se doseže z odškodnino.
Nagrado po tarifni št. 33 Odvetniške tarife je mogoče priznati poleg nagrade za sestavljanje vlog le takrat, kadar je šlo za kak poseben oziroma dodaten nasvet, mnenje, udeležbo na konferencah ipd., skratka za opravilo, ki je presegalo običajno odvetnikovo delo, ki ga mora vložiti v sestavo tožbe, predloga za izvršbo, pripravljalne vloge itd., in v katero spada tudi posvet s stranko in pregled listin (vloge namreč ni mogoče sestaviti brez posveta s stranko in zlasti predloga za izvršbo tudi ne brez pregleda listin).
ZPP člen 316, 316/4, 338, 338/3, 316, 316/4, 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - zmota
Toženec pa v svoji vlogi, ki jo je vložil pri sodišču v pritožbenem roku in ki jo je res naslovil z "preklic izjave", zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti. Zatrjuje torej napako volje pri podajanju izjave o pripoznavi. To pa je eden od razlogov, ki jih toženec lahko uveljavlja v okviru rednega pravnega sredstva oziroma pritožbe (3. odstavek 338. člena ZPP).
Izračuna zarubljivega dela dohodka ni moč opreti na seštevek vseh dohodkov dolžnikove družine. Po določbi 4. in 5. odst. 101. člena ZIZ so prejemki iz naslova otroškega dodatka in štipendij iz izvršbe. Sicer pa ne gre za dolžnikove prejemke. Zarubljivi del plače se obračuna le od dolžnikove plače. Višina otroških dodatkov in štipendij se upošteva le v smislu znižanja dolžnikove preživninske obveznosti.
Ponovna prodaja nepremičnine, na kateri je lastnik z izročitvijo v dejansko posest tretjim izgubil vsa lastninskopravna upravičenja, je v nasprotju z moralo in zato prepovedana v smislu določbe 2. odst. 4. člena ZTLR.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM ELEKTRIČNE ENERGIJE člen 15, 15/4, 23, 15, 15/4, 23.
krivdna odgovornost - požar
Ker je električna napeljava neločljivo povezana s strešnim nosilcem, ta pa je v skladu s 15/4 členom Splošnih pogojev del dobaviteljevega omrežja, je dobavitelj dolžan skrbeti za tehnično brezhibnost tega dela napeljave.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami
Bistvo stvarnega jamstva ni v prepovedi razpolaganja s stvarjo, ki je predmet takšnega zavarovanja, temveč zgolj v obremenitvi v korist konkretnega upnika, ki učinkuje proti drugim. Izhodišče presoje o pomenu posega v pravico razpolaganja z nepremičnino, ki je bistveni del upravičenj lastnika, je, da zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje, ki ga je moč izenačiti s pojmom škode, ki ni neznatna.
Določba 29. člena Stanovanjskega zakona upravniku ne podeljuje aktivne legitimacije v sporu zaradi plačila stroškov, ki se izterjujejo v tej pravdni zadevi, torej stroškov, ki so vezani na samo stanovanje in stroškov, ki so vezani na uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča (obratovalnih stroškov v smislu četrtega odstavka 24. člena SZ). Določba 29. člena SZ ureja le položaj upravnika kot zastopnika lastnikov v sporih o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu.
ZST člen 28, 28. ZPP člen 180/1, 180/4, 180/1, 180/4.
tožba - vsebina tožbe - izterjava neplačane takse
Tožnik je skladno z določbo 1. odst. 180. člena ZPP dolžan tožbi priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse zanjo. V 4. odst. istega člena ZPP pa je predpisano, da se šteje tožba za umaknjeno, če tožnik tudi po opominu, ki mu ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, ne plača predpisane takse. Plačilo sodne takse za tožbo tako predstavlja procesno predpostavko za obravnavanje same tožbe, zato v teh primerih ne pride v poštev določba 28. člena ZST, s katero je sicer taksnemu zavezancu, ki ima bivališče v tujini in ki ne plača taksne obveznosti ob nastanku, omogočeno njeno plačilo šele po končanem postopku.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Glede na to, da je upnik skladno s 57. čl. v zvezi s 1. odst. 58. čl. ZIZ v odgovoru na ugovor zanikal ugovorne navedbe, bi dolžnik moral določneje zatrjevati obstoj dogovora o odlogu plačila terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Ni namreč navedel v kolikih rokih in s kakšno zapadlostjo naj bi poravnal svojo obveznost, prav tako pa zgolj hipotetično navaja, da bi do dogovora z upnikom prišlo, vkolikor le-ta zaradi sodnega procesa ne bi bil odsoten.
Dolžnik je v ugovoru zgolj pavšalno navedel le, da se z nedorečenim računom ne strinja, saj le-ta naj ne bi vseboval količnika, po katerem upnik obračunava stroške, zatrjeval pa je tudi, da so mesečni obračuni za posamezne terjatve procentualno različni. Kljub predložitvi računov upnika in novega upravnika, dolžnik ni pojasnil, v čem je slednji preglednejši, niti ni predložil nikakršnih izračunov, ki bi lahko bili podlaga njegovemu ugovoru.
Pri izdaji začasne odredbe, ki se nanaša na prepoved razpolaganja z delnicami, mora sodišče najprej ugotoviti vrednost delnic, ter presoditi o sorazmernosti med vrednostjo delnic in višino vtoževane terjatve. V obravnavanem primeru vrednost delnic kar za 20-krat presega vrednost tožbenega zahtevka. Le dejstvo, da nekdo dve leti ni razpolagal z delnicami, še ne zadostuje za zaključek, da mu prepoved razpolage s temi delnicami ne more povzročiti škode.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni zanikal obveznega članstva v GZS, določenega v 1. odst. 1. čl. Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGSZ) in tudi ne prispevka, ki ga je v ta namen skladno z določbo 1. odst. 20a. čl. ZGZS dolžan plačevati. Obravnavane obveznosti dolžnika pa ne zmanjšuje ugovorna navedba, da sredstva, ki bi jih moral nakazovati upniku, namenja za gospodarsko interesno združenje (GIZ), ustanovljeno s strani družb za upravljanje.
ZDR člen 36e, 106, 106/1. ZDSS člen 19, 19/1, 23, 23/3, 19, 19/1, 23, 23/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
samovolja - začasna odredba
Izvršitev nedokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja (trajni višek in začetek teka odpovednega roka) pomeni samovoljno ravnanje delodajalca. Samo neodločitev delodajalčevega pritožbenega organa o vloženem ugovoru pa še ni mogoče opredeliti za samovoljo.
Pravilnik o štipendiranju člen 9, 10, 10/4, 9, 10, 10/4.
zavarovanje
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se po 9. členu Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine všteva nerazporejeni dobiček pravne osebe. Nerazdeljenega dobička pravne osebe ni mogoče šteti v dohodek družbenika, dokler mu ni dejansko izplačan in tako tudi ne med dohodke družine pri ugotavljanju cenzusa za dodeljevanje štipendije.