izpostavljenost azbestu - sporazum o višini odškodnine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba ima zgolj naravo predloga vsebine sporazuma (prvi odstavek 10. člena ZOPDA) in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - pravno svetovanje - pregled dokumentacije
Med strankama postopka je nesporno, da je bil tožnik z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen v postopku zadeve D 537/2015 samo za pravno svetovanje. Glede na to, da tarifna številka 39 OT, kot samostojno storitev določa posvete, nasvete in mnenja, so bili ti že zajeti v tej tarifni številki in je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikov zahtevek, da se mu prizna še nagrada po tarifni številki 46 v višini 300 točk.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov in ne iz dohodka, kot to razlaga tožnik. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa se lahko te okoliščine dokazujejo z različnimi dokazili, tudi z oceno vrednosti pridelkov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. SZ-1 člen 167, 167/1.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov stavb - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje zahteve - lastnost stranke v postopku
Prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis.
ZUP člen 214. ZLPLS člen 14 a, 14 a/4. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS člen 21.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti. Kot izhaja iz četrtega odstavka 14.a člena ZLPLS in 214. člena ZUP, mora biti odločba o razporeditvi sredstev fundacije izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago, izrek, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev mora med ostalim vsebovati obrazložen zahtevek stranke in odločilne razloge, ki so bili podlaga za odločitev. Obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije, pa zahteva tudi 21. člen Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Posebnost tega primera v primerjavi z drugimi spori v zvezi s popravo krivic zaradi izbrisa iz registra je v tem, da je tožnik že 18. 12. 1991 vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije navkljub njegovemu dejanskemu odhodu iz ozemlja Slovenije. Zato je točnost dejstev, ki izvirajo iz potrdila z dne 8. 3. 1993 zelo vprašljiva, kajti v času izdaje potrdila je veljala določba 2. odstavka 81. člena ZTuj, po katerem za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike in jim je bila v postopku sprejema v državljanstvo republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po dokončnosti odločbe, to pa je, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, dne 22. 12. 1992. Tožena stranka je zato lahko imela upravičen pomislek, da je tožniku dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo dne 22. 12. 1992 in ne prej.
evidentiranje urejene meje - določitev meje ceste - kategorizirana javna cesta - zemljišče v zasebni lasti - razlastitev
Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu ZUreP-1. Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 122.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - vračilo sredstev - odpoved zakupne pogodbe - višja sila
Razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev odločbe o pravici do sredstev, navedeni v Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, se v obravnavani zadevi ne morejo upoštevati, saj je bila relevantna pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi Uredba PRP, ki pa v četrtem odstavku 122. člena med razlogi za upravičen odstop od izpolnjevanja zahtev iz odločbe o pravici do sredstev zaradi višje sile ali izrednih okoliščin odpovedi zakupne pogodbe ne navaja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je leta 1969 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z ženo in otroki tudi dokler ni šla v pokoj leta 2000. Tožeča stranka v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1969 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v smislu ZUSDDD v Nemčiji, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni sporno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Tožnik pa tudi ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, s čimer bi sicer izpolnjeval enega od pogojev iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 19, 19/1, 19/1-3, 60, 60/5. ZV-1 člen 10, 11, 11/1, 21, 21/8, 158, 158/2, 203, 203/1. ZDPra člen 7, 7/1, 7/2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vračilo premoženja - ovire za vračilo v naravi - vodno zemljišče - ribnik
Sodišče se s tožnico strinja, da je za vrnitev nepremičnine s parc. št. 870/2 v naravi podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Po navedeni zakonski določbi nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v postopku utemeljeno ugovarjal, da ne more biti zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi, ker nima zakonskega pooblastila za upravljanje z vodnimi zemljišči ter da se je pri tem lahko skliceval na določbo drugega odstavka 158. člena ZV-1, po kateri upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države ministrstvo, pristojno za vode. Tudi iz prvega odstavka 203. člena ZV-1 izhaja, da je z dnem uveljavitve tega zakona (10. 8. 2002) prešlo upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države na navedeno ministrstvo.
ZUP člen 40, 43. Odlok o sofinanciranju programov veteranskih organizacij v Mestni občini Nova Gorica člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - sedež stranke - zavrženje vloge
Spora o tem, da tožeča stranka nima sedeža na območju Mestne občine A., ni. Tudi ne more biti sporno, da 1. alineja 5. člena Odloka o sofinanciranju programov veteranskih organizacij določa, da morajo upravičenci to so veteranske organizacije, njihova združenja in zveze, med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da imajo sedež na območju Mestne občine A. V primeru da ga nimajo, se namreč vloga, ki je ni vložila upravičena oseba, sklepom zavrže. Drugi odstavek 13. člena Odloka pri tem še določa, da je upravičena oseba tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu Javnega razpisa. Pri tem se izpolnjevanje pogojev ugotavlja na podlagi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. Vloga tožeče stranke je bila tako po mnenju sodišča na podlagi 13. člena Odloka v zvezi s 4. členom ZUP pravilno zavržena.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 68, 74, 141. ZDDV-1 člen 32, 33. ZDoh-2 člen 105, 105-11, 131. ZFU člen 14. SRS 14, 14.10.
davek od dohodkov iz dejavnosti - prihodki - akontacija dohodnine - obračun DDV - davčni odtegljaj - davčno priznani odhodki - odvetnik - kršitev pravil postopka
Inšpektor ima na podlagi 18. člena ZDS-1 oziroma 14. člena ZFU pravico pri svojem delu zbirati in pridobivati podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za odkrivanje kršitev davčnih predpisov. Tako ZDavP-2 kot ZFU dajeta davčnemu organu široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek za namene pobiranja davkov. V zaupnem razmerju med odvetnikom se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Obstoj posebnih indicev za to, da inšpektor pridobiva podatke od tretjih oseb (institucij in fizičnih oseb), se po zakonu ne zahteva. Dovolj je ocena inšpektorja, da so oziroma da bi bili podatki za izvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko koristni, in sicer tako v smislu njihovega zbiranja kot v smislu preveritve že zbranih podatkov.
Ni spora o tem, da so bile odvetniške storitve opravljene, stroški zastopanja priznani ali vsaj priglašeni ter knjiženi v tej zvezi (davčni) odhodki. Poslovni dogodki, ki vplivajo na nastanek oziroma pripoznanje prihodkov, so torej nedvomno nastali. Zato bi v skladu z določbami SRS in davčnih predpisov, ki jih citirata davčna organa, tudi po presoji sodišča strankam morali biti izdani računi za zastopanje, pa niso bili, zato se prihodki utemeljeno in v skladu z določbami 68. člena ZDavP-2 ocenijo (ter obračuna DDV), in sicer (pravilno) najmanj v višini stroškov odvetniških storitev, priznanih s strani sodišča oziroma s strani nasprotne stranke, oziroma v višini stroškov, ki so bili priglašeni v sodnem postopku.
V vseh primerih, ko so bili strankam na podlagi blagajniških izdatkov s strani tožnika izplačani stroški zastopanja, je bilo strankam izplačano nekaj, do česar niso bile upravičene, saj naj bi jim po sklenjenih pogodbah stroški zastopanja ne nastali ali zaradi pro bono zastopanja ali zaradi pavšala, ki ga tožniku plačuje sindikat ali pa zaradi (delno) neuspešnega zastopanja. Zato izplačanih zneskov ni mogoče šteti za povračilo potrebnih stroškov in s tem za izplačila iz 30. člena ZDoh-2, ki niso obdavčena, temveč gre za druge dohodke iz 11. točke 105. člena ZDoh-2, od katerih obračuna in plača akontacijo dohodnine tožnik kot izplačevalec dohodka, ta pa ima nato pravico, da zahteva povračilo plačanega davka od zavezancev za davek.
davek na promet nepremičnin - prenos lastninske pravice na družbo - odplačni prenos - nepravilna uporaba materialnega prava
Izpodbijana odločitev temelji na zaključku, da gre v predmetni zadevi za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičninah, zaradi česar je tožnica dolžna plačati DPN za obravnavani pravni posel na podlagi 3. člena ZDPN-2. Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da je lastninska pravica na nepremičninah prešla na družbo in sodi v premoženje družbe, ter da tožnica ni edina lastnica (družbenica) navedene družbe. Zato ni mogla pridobiti premoženjske koristi v višini celotne vrednosti naknadnega vplačila. V obravnavani zadevi je bistvenega pomena stališče, da gre pri predmetnem pravnem poslu za odplačni prenos, navedeno stališče pa temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju in nezadostni obrazložitvi, zato se sodišče z vprašanjem, ali je možno obravnavati konkreten primer kot izjemo iz 10. člena ZDPN-2, ni ukvarjalo.
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da so dolgovi po omenjenih posojilnih pogodbah zapadli, pravilna. Drugi člen obeh pogodb se glasi: „Posojilojemalec se obvezuje, da bo sprejeti znesek z obrestmi vred vrnil v celoti, in sicer v enem ali več obrokih, ki bodo dogovorjeni naknadno, in sicer v roku enega leta od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR“. Iz omenjene določbe nesporno izhaja, da je bil rok za vračilo posojila eno leto od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR. Iz konto kartic dolžnikovega dolžnika je razvidno, da je bil dogovorjeni znesek posojila po pogodbi z dne 3. 1. 2010, nakazan na TRR posojilojemalca v več obrokih v dogovorjenem roku, tudi posojilo po pogodbi z dne 3. 1. 2011 je bilo nakazano v več obrokih v dogovorjenem roku. Upoštevaje navedeno, je pravilen zaključek, kot ga podata davčna organa: v času izdaje izpodbijanega sklepa (18. 4. 2014) se je rok za vračilo posojila, upoštevaje drugi člen obeh pogodb, že iztekel in so dolgovi po obeh posojilnih pogodbah zapadli.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - odškodnina v obveznicah - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - pogajanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na besedilo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen že samega (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je SKZG kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je SKZG določen za zavezanca, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo; za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti vračila podržavljenega premoženja morejo razbremeniti iz razlogov, ki nimajo podlage v zakonu.
Če bi organ presodil, da gre za neustrezno ponudbo, bi moral SKZG pozvati k predložitvi nove, ustreznejše ponudbe. Šele če tudi v nadaljevanju sklenitev sporazuma ne bi uspela - pri čemer bi organ moral vseskozi izhajati iz obveznosti SKZG, da se je kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem (vlagateljem) o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen, ter upoštevati, da je sam dolžan pri tem aktivno sodelovati in sklenitev sporazuma spodbujati - bi organ mogel pristopiti k reševanju podrejenega zahtevka za odškodnino v obveznicah SDH.
ZLD člen 2, 2/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/1, 15/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 101. ZLS člen 21. ZPOmK-1 člen 62, 64, 65, 66. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 16.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne - konkurenca - omejevanje konkurence - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustanavljanje lekarne - svoboda ustanavljanja
Tožnica kot koncesionarka za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju določene občine ni stvarnopravno legitimirana za odprtje nove lekarne na območju, za katero nima pridobljene koncesije, to je na območju druge občine.
Zakonodajalec je, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebni in vezani na fizično osebo. Tožnica se ne more sklicevati na to, da je sama zasebni subjekt in torej ne javni zavod, in zaradi česar naj bi po njenem mnenju zanjo veljale smiselno določbe ZGD-1 glede ustanavljanja in posledično tudi Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 9. 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj sporno vprašanje v tem primeru ni dopustnost ustanovitve družbe z enim družbenikom po ZGD-1.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sistem predhodnega upravnega dovoljenja ne more upravičiti diskrecijskega ravnanja nacionalnih organov, ki bi lahko določbam prava EU, zlasti tistim, ki se nanašajo na temeljno svoboščino, kot je svoboda ustanavljanja, odvzelo polni učinek.
Države članice morajo določeno polje proste presoje pri določitvi meril, s katerimi je pogojeno ustanavljanje lekarn v določeni državi članici, merilo, na katero se sklicuje tožnica, pa je kot tako določeno v avstrijski zakonodaji, torej v nacionalni zakonodaji ene izmed držav članic, in za katero je bilo ugotovljeno, da je nediskriminatorno, če lahko organ pri domnevi obstoja potrebe upošteva tudi lokalne okoliščine (npr. težjo dostopnost do zdravil zaradi omejene mobilnosti ali bivanja v kmetijskih in osamljenih regijah).
ocena davčne osnove - davek od dohodkov pravnih oseb - dodatna odmera davka od dohodkov pravnih oseb - evidentiranje poslovnih dogodkov - dodatna odmera davka od osebnih prejemkov
V postopku DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik v poslovnih knjigah ni evidentiral vseh poslovnih dogodkov, zato so poslovne knjige nepravilne. Denarna sredstva so na TRR tožnika nakazovale tudi druge osebe in ne kupci, katerim so bili računi izdani.
Sklep, ki ga je tožnica izpodbijala s pritožbo, je bil v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročen s fikcijo 3. 4. 2015. Pritožbo je za tožnico vložil skrbnik za posebne primere 5. 8. 2015. Tako je zamujen pritožbeni rok osmih dni, saj je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep 11. 4. 2015.