brezplačna pravna pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program
Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.
V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v primeru, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana, ker Organ za BPP ne more posegati v strokovnost teh mnenj in tudi nima nobenega razloga, da bi kljub nedoslednostim, ki so v teh mnenjih navedena, dvomil v njihovo strokovnost.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
evidentiranje urejene meje - določitev meje ceste - kategorizirana javna cesta - zemljišče v zasebni lasti - razlastitev
Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu ZUreP-1. Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.
ZDT-1 člen 28, 29, 37, 72. ZSS člen 29. Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe člen 1.
državni tožilec - ocena državnotožilske službe - prenehanje državnotožilske funkcije
Tožilec mora, da ne bi prišlo do ocene, da ne ustreza državnotožilski službi, vsaj na minimalni ravni izpolnjevati vsakega od kriterijev, navedenih v 1. členu Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je leta 1969 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z ženo in otroki tudi dokler ni šla v pokoj leta 2000. Tožeča stranka v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1969 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v smislu ZUSDDD v Nemčiji, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - obrazložitev obvestila - enako varstvo pravic
Tožnik po prepričanju sodišča utemeljeno opozarja na dejstvo, da Obvestilo tožene stranke o tem, da na javnem razpisu ni bil izbran nihče izmed prijavljenih kandidatov, ni vsebinsko obrazloženo in v njem ni naveden prav noben razlog za odločitev tožene stranke o tem, da po izvedenem javnem natečaju nikogar ne izbere oziroma ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje, s čimer tožnik smiselno zatrjuje poseg v njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Pri ravnanju tožene stranke ne gre za poseg v ustavno pravico tožnika zaradi dejstva, ker na javnem razpisu ni bil izbran tožnik oziroma ker na javnem razpisu ni bil izbran noben kandidat, temveč gre za poseg v ustavno pravico zaradi dejstva, ker tožena stranka v obvestilu ni navedla nobenega razloga za svojo odločitev o tem, da na izvedenem javnem natečaju izmed prijavljenih kandidatov ne izbere nikogar.
Delodajalec ima v primeru izvedbe javnega natečaja ob koncu izbirnega postopka sicer pravico, da na javnem natečaju ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, vendar pa mora imeti za to opravičljive, razumne in pravno dopustne razloge ter mora biti prijavljenim kandidatom omogočeno, da se s temi razlogi seznanijo, saj se taka odločitev nanaša prav na njih.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Posebnost tega primera v primerjavi z drugimi spori v zvezi s popravo krivic zaradi izbrisa iz registra je v tem, da je tožnik že 18. 12. 1991 vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije navkljub njegovemu dejanskemu odhodu iz ozemlja Slovenije. Zato je točnost dejstev, ki izvirajo iz potrdila z dne 8. 3. 1993 zelo vprašljiva, kajti v času izdaje potrdila je veljala določba 2. odstavka 81. člena ZTuj, po katerem za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike in jim je bila v postopku sprejema v državljanstvo republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po dokončnosti odločbe, to pa je, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, dne 22. 12. 1992. Tožena stranka je zato lahko imela upravičen pomislek, da je tožniku dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo dne 22. 12. 1992 in ne prej.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je meseca aprila leta 1970 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z možem in otroki, dokler ni šla v pokoj leta 2008. Tožnica v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1970 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v Nemčiji v smislu ZUSDDD, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni sporno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Tožnik pa tudi ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, s čimer bi sicer izpolnjeval enega od pogojev iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
RTV prispevek - davčna izvršba - vrstni red poplačila obveznosti
Ker tožnica svojih obveznosti ni pravočasno in v celoti poravnavala, je tožena stranka imela pravno podlago za postopanje v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa knjiženje prejetih plačil. V skladu z navedeno določbo se s plačili zavezanca najprej pokrivajo morebitni stroški, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej, ter šele nato glavnica, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 28/2, 28/2-a.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - neudeležba na osebnem razgovoru - opravičljivi razlogi za neudeležbo
Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti, ali je tožnik, ki se ni udeležil osebnega razgovora (ob določeni uri), v razumnem roku dokazal, da se razgovora ni udeležil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati. V obravnavanem primeru pa tožena stranka tega ni ugotavljala, ampak je avtomatično ustavila postopek, ker se tožnik ob določeni uri na dan, na katerega je bil vabljen na osebni razgovor, razgovora ni udeležil, je pa na osebni razgovor prišel z zamudo in je razloge za zamudo toženi stranki pisno posredoval še istega dne (kot je bil vabljen).
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da so dolgovi po omenjenih posojilnih pogodbah zapadli, pravilna. Drugi člen obeh pogodb se glasi: „Posojilojemalec se obvezuje, da bo sprejeti znesek z obrestmi vred vrnil v celoti, in sicer v enem ali več obrokih, ki bodo dogovorjeni naknadno, in sicer v roku enega leta od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR“. Iz omenjene določbe nesporno izhaja, da je bil rok za vračilo posojila eno leto od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR. Iz konto kartic dolžnikovega dolžnika je razvidno, da je bil dogovorjeni znesek posojila po pogodbi z dne 3. 1. 2010, nakazan na TRR posojilojemalca v več obrokih v dogovorjenem roku, tudi posojilo po pogodbi z dne 3. 1. 2011 je bilo nakazano v več obrokih v dogovorjenem roku. Upoštevaje navedeno, je pravilen zaključek, kot ga podata davčna organa: v času izdaje izpodbijanega sklepa (18. 4. 2014) se je rok za vračilo posojila, upoštevaje drugi člen obeh pogodb, že iztekel in so dolgovi po obeh posojilnih pogodbah zapadli.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 68, 74, 141. ZDDV-1 člen 32, 33. ZDoh-2 člen 105, 105-11, 131. ZFU člen 14. SRS 14, 14.10.
davek od dohodkov iz dejavnosti - prihodki - akontacija dohodnine - obračun DDV - davčni odtegljaj - davčno priznani odhodki - odvetnik - kršitev pravil postopka
Inšpektor ima na podlagi 18. člena ZDS-1 oziroma 14. člena ZFU pravico pri svojem delu zbirati in pridobivati podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za odkrivanje kršitev davčnih predpisov. Tako ZDavP-2 kot ZFU dajeta davčnemu organu široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek za namene pobiranja davkov. V zaupnem razmerju med odvetnikom se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Obstoj posebnih indicev za to, da inšpektor pridobiva podatke od tretjih oseb (institucij in fizičnih oseb), se po zakonu ne zahteva. Dovolj je ocena inšpektorja, da so oziroma da bi bili podatki za izvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko koristni, in sicer tako v smislu njihovega zbiranja kot v smislu preveritve že zbranih podatkov.
Ni spora o tem, da so bile odvetniške storitve opravljene, stroški zastopanja priznani ali vsaj priglašeni ter knjiženi v tej zvezi (davčni) odhodki. Poslovni dogodki, ki vplivajo na nastanek oziroma pripoznanje prihodkov, so torej nedvomno nastali. Zato bi v skladu z določbami SRS in davčnih predpisov, ki jih citirata davčna organa, tudi po presoji sodišča strankam morali biti izdani računi za zastopanje, pa niso bili, zato se prihodki utemeljeno in v skladu z določbami 68. člena ZDavP-2 ocenijo (ter obračuna DDV), in sicer (pravilno) najmanj v višini stroškov odvetniških storitev, priznanih s strani sodišča oziroma s strani nasprotne stranke, oziroma v višini stroškov, ki so bili priglašeni v sodnem postopku.
V vseh primerih, ko so bili strankam na podlagi blagajniških izdatkov s strani tožnika izplačani stroški zastopanja, je bilo strankam izplačano nekaj, do česar niso bile upravičene, saj naj bi jim po sklenjenih pogodbah stroški zastopanja ne nastali ali zaradi pro bono zastopanja ali zaradi pavšala, ki ga tožniku plačuje sindikat ali pa zaradi (delno) neuspešnega zastopanja. Zato izplačanih zneskov ni mogoče šteti za povračilo potrebnih stroškov in s tem za izplačila iz 30. člena ZDoh-2, ki niso obdavčena, temveč gre za druge dohodke iz 11. točke 105. člena ZDoh-2, od katerih obračuna in plača akontacijo dohodnine tožnik kot izplačevalec dohodka, ta pa ima nato pravico, da zahteva povračilo plačanega davka od zavezancev za davek.
ocena davčne osnove - davek od dohodkov pravnih oseb - dodatna odmera davka od dohodkov pravnih oseb - evidentiranje poslovnih dogodkov - dodatna odmera davka od osebnih prejemkov
V postopku DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik v poslovnih knjigah ni evidentiral vseh poslovnih dogodkov, zato so poslovne knjige nepravilne. Denarna sredstva so na TRR tožnika nakazovale tudi druge osebe in ne kupci, katerim so bili računi izdani.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določbe 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZUP člen 40, 43. Odlok o sofinanciranju programov veteranskih organizacij v Mestni občini Nova Gorica člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - sedež stranke - zavrženje vloge
Spora o tem, da tožeča stranka nima sedeža na območju Mestne občine A., ni. Tudi ne more biti sporno, da 1. alineja 5. člena Odloka o sofinanciranju programov veteranskih organizacij določa, da morajo upravičenci to so veteranske organizacije, njihova združenja in zveze, med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da imajo sedež na območju Mestne občine A. V primeru da ga nimajo, se namreč vloga, ki je ni vložila upravičena oseba, sklepom zavrže. Drugi odstavek 13. člena Odloka pri tem še določa, da je upravičena oseba tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu Javnega razpisa. Pri tem se izpolnjevanje pogojev ugotavlja na podlagi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. Vloga tožeče stranke je bila tako po mnenju sodišča na podlagi 13. člena Odloka v zvezi s 4. členom ZUP pravilno zavržena.
podjetnik posameznik - prenehanje opravljanja dejavnosti - priglasitev davčne obravnave - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - zavrženje vloge
Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 glede rokov za priglasitev je materialna določba in ne le postopkovna ter pomeni enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uveljavi davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za ugodnejšo davčno obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V konkretnem primeru je nesporno, da se je postopek začel z vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 28. 10. 2014, torej pred vložitvijo prošnje za BPP in odločitvijo tožene stranke o prošnji za BPP, zato tudi po presoji sodišča tožnici ne gre nagrada za postopek povezan z vložitvijo tožbe. Tožnica ne more biti upravičena do nagrade iz naslova BPP, ki so ji nastali, preden je bila določena za odvetnico iz naslova BPP.
ZBan-1 člen 253a, 253b. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Po določbah ZBan-1 tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, je pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tega ukrepa. Prav tako tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu (po 4. členu ZUS-1).