izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - dolžnost posredovanja podatkov
Upnik, ki na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet (OPP), v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o OPP, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/4, 110, 110/1, 110/2, 110/4.
rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse je podaljšljiv. Zato mora sodišče o predlogu stranke za podaljšanje tega roka odločiti s sklepom, sklep pa obrazložiti. Zoper sklep, s katerim je predlog zavrnjen, je dovoljena pritožba.
zastavna pogodba - sporazum o zastavi nepremičnine - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da ugovori tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom, družbo A., niso upoštevni, saj je toženka zemljiškoknjižna lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, materialnopravno niso pravilni. Dejstvo je, da gre za zavarovano terjatev družbe A. d.o.o., zato obstoji obveza zastavnega dolžnika (ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja), da dopusti poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine le, če terjatev obstoji.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj upniku v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj od njega zahteva plačilo predujma za sodnega cenilca.
Toženec je bil sicer pravilno vabljen, vendar pa mu ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, kajti o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bilo odločeno, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje uprave zaporov ni obvestilo, da naj toženca na glavno obravnavo pripeljejo. Ker tožencu torej ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
V primeru, ko glavnega zahtevka ni več, tudi ni več mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče lahko odločilo o stroških postopka.
pogoji za vpis (so) lastninske pravice v zemljiško knjigo - smrt imetnika pravice - načelo pravnega prednika
Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.
Obdolženi ni ravnal v silobranu, saj za to manjka osnovi element - protipraven napad nanj. Pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja pa ni potrebe po ločevanju zasebnih prostorov od poslovnih v isti hiši, saj se to kaznivo dejanje stori tako v tujem stanovanju kot v drugih zaprtih prostorih, tudi poslovnih.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001733
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
neupravičen promet z mamili - konkreten dejanski stan - nedovoljen dokaz
Ni nedovoljen dokaz zaseženo mamilo katerega so policisti v vozilu zaznali pri pregledu dodatne opreme do katerega so upravičeni po čl. 11 Zakona o varnosti cestnega prometa. S tem so nastali razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar so morali ravnati po I. odst. 148. čl. ZP. Čeprav je bila kasneje opravljena preiskava avtomobila po odredbi preiskovalnega sodnika, je bila tudi ta zakonita saj je bilo kljub napačni navedbi reg. tš. vozila to označeno tako, da ni moglo priti do pomote. Dejstvo da je mamilo prevažal, njegova količina in zaznave policistov o njegovi takratni nervozi, pa dajejo tudi vso osnovo za trditev, da je obt. vedel kaj prevaža, da je to prepovedano in tudi čemu je namenjeno - nadaljnji prodaji.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001726
KZ člen 111, 112, 212, 212/1, 111, 112, 212, 212/1. ZKP člen 372, 372.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine
Kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo 1. odst. 394. čl. ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357 čl. ZKP izreklo zavrnilno sodbo.
izvedensko mnenje pred pravdo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Izvedensko mnenje, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca, ki ga je določilo sodišče po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če stranka s tem ne soglaša.
Konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja pri osebnih kaznivih dejanjih praviloma ni mogoč. Enako velja, če se obdolžencu očitajo raznovrstna kazniva dejanja iz treh poglavij posebnega dela KZ.
Sodišče je dolžno obrazložiti samo tiste odločitve, ki so navedene v izreku. Zato ni dolžno obrazlagati, zakaj ni sprejelo drugačnih obrazložitev.
odškodninski spor - stranska intervencija - bolezen povezana z azbestom - pravni interes
Pravni interes je intervenientka izkazovala samo na podlagi določbe 12. člena ZPPPAI. Pritrditi je tožnici, da njen zahtevek temelji na splošnih pravilih o odgovornosti za škodo in da poklicna bolezen pri njej niti ni verificirana, kar pomeni, da RS ne more prevzeti subsidiarne odgovornosti za zatrjevano škodo, ki je predmet te pravde. Zato RS nima pravnega interesa, da v tej pravdi zmaga tožena stranka.
ZZK-1 člen 86, 87, 93, 94. ZIZ člen 170, 170/2. ZPPSL člen 30, 36, 69.
zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - začetek postopka prisilne poravnave
Začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave.
Toženec je sicer ravnal nestrokovno, ko ni preveril, ali je v rezervoarju in dovodnih ceveh samo dizelsko gorivo, vendar kljub temu ni mogoče, da bi glava motorja, če bi bila prej brezhibna, počila takoj ob zagonu. Zato sta oba sklepa, da je bila glava poškodovana že prej. Ob takem dejanskem stanju ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nastanek koristi
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je uporabniku stvari korist že nastala. Zahtevek v delu, ki se nanaša na obdobje po izdaji sodbe prve stopnje, zato ni utemeljen, saj toženec stvari v trenutku odločanja še ni uporabljal.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa kot neutemeljeno in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ni dovoljena. Takšno pritožbo zato mora zavreči s sklepom že sodišče prve stopnje.