izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Ker je tožnica izostala z dela, kljub temu da ni imela odobrenega bolniškega staleža ni da v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da ne bi bila zmožna za delo šivilje, je huje kršila pogodbene obveznosti in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, ko se je dedič ob izdaji prvega sklepa o dedovanju odpovedal deležu v korist sodediča, o kasneje najdenemu premoženju ni moč odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če ni znano, da bi se dedič odpovedal tudi temu premoženju, če bi zanj vedel.
javni uslužbenec - inšpektor - izpit za inštruktorja
Ker tožnik v času, ko je bil imenovan za republiškega veterinarskega mejnega inšpektorja (v letu 1993), ni izpolnjeval vseh pogojev za imenovanje (imel je opravljen le strokovni izpit po ZZVZ, ne pa specializacije in strokovnega izpita za delavce v državni upravi), ni oproščen opravljanja izpita za inšpektorja. Iz tega razloga sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje navedenega izpita v roku enega leta od izpolnitve pogojev, zakonita.
pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - rehabilitacija
Odločitev prvostopenjskega organa tožene stranke o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo z dnem zaključka rehabilitacije (ki je datumsko pred dnem izdaje navedene odločitve) ni retroaktivna, saj so bili od tega dne dalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji za priznanje pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Trajanje zaposlitvene rehabilitacije in rok zaposlitve niti ni bila predmet upravnega odločanja, ampak predmet tristranskega pogodbenega urejanja v zvezi z uresničevanjem pravice do razporeditve.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če je bil v tem času nezaposlen in ni imel nikakršnih prejemkov, je upravičen do povračila celotnega prikrajšanja, če pa se je zaposlil pri drugem delodajalcu in s tem pripomogel k zmanjšanju škode, se njegovi prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni njegovega nekdanjega delodajalca. Za konkretni primer to pomeni, da je tožnica upravičena do razlike med plačo, kakršno bi, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prejemala pri toženi stranki, in plačo, ki jo je prejela v tem času na podlagi zaposlitve pri drugem delodajalcu.
pravica do predčasne pokojnine – pokojninska osnova – dokončna in pravnomočna odločba
Toženec pri ponovni odmeri pokojnine pravilno ni ponovno preračunal podatkov o plačah tožnika, saj je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, koliko znaša pokojninska osnova, v pravnomočno urejena upravno pravna razmerja pa je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa ZUP.
Odmera stroškov za konferenco s stranko (100 točk), ki je nujna predpostavka za sestavo odgovora na predlog, je že zajeta v postavki ugovor na predlog.
Izvedenec ob takem stanju, ko ni zapisnika ali fotografij s kraja nesreče po dogodku, ne more in ne sme ugotavljati sam teh dejstev. To je vsekakor naloga sodišča, ki mora za izvedenca zbrati vso potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja.
Skupen namen pogodbenika je bil ta, da prevoznik opravi prevoze, naročnik pa mu jih plača. Glede na navedeno izjave tožene stranke o odpovedi vsem ugovorom, ni mogoče razlagati tako, da se je odpovedala tudi ugovoru neizpolnitve obveznosti.
poseg v lastninsko pravico - dokazna ocena - funkcionalno zemljišče - souporaba stanovanjske hiše
Priča je sporočila, da se vabilu iz zdravstvenih razlogov ne more odzvati. V vlogi, ki jo je poslala sodišču in na kateri je overjen njen podpis pri notarki, je pojasnila, kako je bila nepremičnina razdeljena v naravi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo vsebino te zasebne listine. Nikjer ni zapisalo, da gre za izpoved priče. To zasebno listino je ocenilo kot listinski dokaz in ga korektno povzelo v obrazložitvi sodbe. Tako postopanje sodišča ni nezakonito. Zaradi takšnega postopanja tudi ni prišlo do kršitve tožnikove pravice do izjave.
Ker imamo torej uzakonjeno načelo monetarnega nominalizma (394. člena ZOR) in ker določba 941. člena ZOR določa, da ima oškodovanec direktno tožbo proti zavarovalnici do višine zneska njene obveznosti, valorizacija zavarovanih vsot ni dopustna. V spornem primeru je bila med toženima strankama sklenjena pogodba o prostovoljnem zavarovanju, s katero se je prvotožena stranka pri drugotoženi stranki zavarovala pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim, pri čemer sta pogodbeni stranki dolžnost zavarovalnice kriti nastalo škodo omejili do določenega denarnega zneska (9.000.000,00 SIT za telesne poškodbe in smrt). Valorizacija zavarovalne vsote ni bila dogovorjena. Pogodba o prostovoljnem zavarovanju, kot je sporna, za zavarovanca torej vsebuje možnost, da znesek, ki mu ga bo zaradi nastalega zavarovalnega primera dolžna zavarovalnica kriti iz naslova sklenjenega zavarovanja, ne bo zadostoval za pokritje povzročene škode; zavarovalnica tako odgovarja zavarovancu le v okvirih nominalne zavarovalne vsote in zato tudi ni dolžna plačati več oškodovancu, če ta naperi tožbo direktno zoper njo (1. odst. 941. člena ZOR); po citiranem zakonskem določilu obveznost zavarovalnice do oškodovanca ne more biti večja od njene obveznosti do zavarovanca.
Ni mogoče takšna razlaga navedene zakonske določbe, ki bi zaradi padca vrednosti denarja dopuščala ponovno vrednotenje zavarovalne vsote pri ugotavljanju njene zadostnosti za pokritje nastale škode. zavarovalnica bi bila ob takšnem stališču v primeru, kot je sporni (ko znesek odškodnine za povrnitev nastale škode posega nominalno zavarovalno vsoto), dolžna plačati oškodovancu več, kot pa znaša njena obveznost do zavarovanca iz kritnega razmerja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – sodna razveza – odškodnina – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo
Tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala zaradi katerega izmed zakonsko določenih razlogov, ampak mu je le zaključila delovno knjižico, kar ni zakonito.
ZPPSL člen 142, 142/3, 142, 142/3. ZPP člen 205, 208, 208/1, 205, 208, 208/1.
priznanje terjatve v stečaju - res iudicata - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ko stečajni upravitelj prizna upnikovo terjatev in je hkrati ne prereka nobeden izmed upnikov, ima takšna terjatev značaj pravnomočno razsoje zadeve (res iudicata).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL51662
ZOR člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
oblika - obličnost - teorija o realizaciji - pogodba o prodaji poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža
Namen, zaradi katerega je sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža predpisana v obliki notarskega zapisa, izključuje uporabo teorije o realizaciji. Obličnost je v primeru odsvojitve poslovnega deleža namreč predpisana v javnem interesu, iz določbe pa izhaja namen, zaradi katerega je predpisana stroga obličnost, in sicer zakonodajalec stremi k ohranjanju razmerji med obstoječimi družbeniki in otežuje vstop novih. Ker je zakonodajalčev namen stroge obličnosti jasno in prepoznavno razviden, prodajna pogodba za poslovni delež v obravnavanem primeru, kljub temu da je bila realizirana v pretežnem delu (pa tudi, če bi bila izpolnjena v celoti), ni veljavno sklenjena in nima pravnega učinka, zato tožnik s tožbenim zahtevkom, ki terja toženčevo izpolnitev obveznosti na podlagi te pogodbe, ne more uspeti.
Očitek storilcu, da s silo ali resno grožnjo izterja dolg že sam po sebi šteje, da je storilec upravičen do povrnitve dolga, in da je torej materialno oškodovan, vendar pa se pri izterjavi ne posluži legalnih poti, temveč uporabi silo oziroma resno grožnjo. Dejstvo, da je oškodovanka odlagala plačilo zato ne more predstavljati takšne okoliščine, ki bi bistveno zmanjšala težo dejanja.
Zagotavljanje vzdušja fizične premoči sicer res pomeni zgolj pasivno ravnanje, kot navaja pritožnik, vendar ni moč mimo tega, da na drugi strani predstavlja tudi posebno obliko grožnje, ki jo storilci, pa čeprav le s svojo navzočnostjo, sporočajo oškodovancu. Neposredna grožnja bo tako odvisna bodisi od same pojavnosti takih oseb, ki dajejo videz, da so vsak trenutek sposobne uporabiti silo, ali pa od števila teh oseb, zaradi česar se oškodovanec čuti neposredno resno ogrožen.
Toženec je sicer ravnal nestrokovno, ko ni preveril, ali je v rezervoarju in dovodnih ceveh samo dizelsko gorivo, vendar kljub temu ni mogoče, da bi glava motorja, če bi bila prej brezhibna, počila takoj ob zagonu. Zato sta oba sklepa, da je bila glava poškodovana že prej. Ob takem dejanskem stanju ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj upniku v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj od njega zahteva plačilo predujma za sodnega cenilca.
zastavna pogodba - sporazum o zastavi nepremičnine - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da ugovori tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom, družbo A., niso upoštevni, saj je toženka zemljiškoknjižna lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, materialnopravno niso pravilni. Dejstvo je, da gre za zavarovano terjatev družbe A. d.o.o., zato obstoji obveza zastavnega dolžnika (ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja), da dopusti poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine le, če terjatev obstoji.