Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
družinska pokojnina – podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine – prekinitev šolanja
Ker tožnica ni dokazala, da je zaradi bolezni oziroma zdravstvenih težav po prometni nesreči prekinila šolanje na podiplomskem študiju, ni upravičena do podaljšanja pravice do prejemanja družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
Drži, da daljnovod kot gradbeni objekt sam po sebi ni nevarna stvar, vendar se je po njem v času nezgode prenašal električni tok pod visoko napetostjo, daljnovod poteka v neposredni bližini stanovanjske hiše, do nezgode ni prišlo, ko se je tožnik z lestvijo dotaknil žic daljnovoda, električni tok je torej preskočil brez neposrednega dotika. Naštete okoliščine kažejo, da gre pri dejavnosti prve tožene stranke (prenos električne energije po daljnovodu pod visoko napetostjo) za nevarno dejavnost, saj v opisanih okoliščinah nevarnosti za nastanek škode na življenju in zdravju ter premoženju ljudi kljub zadostni skrbnosti očitno ni mogoče imeti vselej pod kontrolo. Predvidljivost se presoja z vidika obratovalca, merilo je objektivno in abstraktno (posebej skrben strokovnjak). Tožnikove osebne lastnosti (in njegova skrbnost) pridejo v poštev šele pri ugotavljanju njegove morebitne soodgovornosti in same po sebi ne morejo biti podlaga oprostitvi odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR.
sodno varstvo - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodni postopek pri delodajalcu - javni uslužbenec
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nima pravne narave odločbe oziroma sklepa, zoper katerega bi imela tožnica možnost pritožbe. Njeno vlogo naslovljeno na predstojnika, je zato treba šteti kot zahtevo za odpravo kršitve, kar pomeni, da bi bila tožba dopusta le pod pogojem, da bi se zoper odgovor naslovnika pritožila. Ker ni tako ravnala, ampak je po prejemu odgovora vložila tožbo neposredno na sodišče, je tožbo treba zavreči.
povrnitev odškodnine - negmotna škoda - okrnitev svobode
S prisojo zadoščenja v znesku 500.000 SIT je sodišče prve stopnje ustrezno zapolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine za škodo nastalo v 30 dnevnem neupravičenem priporu.
Razveljavitev ali sprememba sklepa o ustavitvi izvršbe pride v poštev le, ko je upnik sicer plačal varščino v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, vendar pa o tem ni predložil ustreznega dokazila. Ne mora pa upnik uspeti s pritožbo tudi takrat, ko varščino plača šele po poteku določenega roka in nato o tem predloži ustrezno dokazilo.
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - omejitev izvršbe
Nujno je treba upoštevati, da realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. čl. ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, torej ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oz. se odraziti v nekih drugih dobrinah.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo vse objektivne okoliščine o tem, kdaj je bilo zdravljenje tožnice zaključeno, ni pa ugotovilo niti ugotavljalo subjektivnih okoliščin. Kdaj je oškodovanka lahko, oz. bi ob primerni skrbnosti morala vedeti za končano zdravljenje.
povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
ZPP člen 310, 310/1, 337, 337/1, 310, 310/1, 337, 337/1.
nedokazane trditve - pritožbene novote
Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 115, 115/1, 115/1-3, 119. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane točka VI.
družinska pokojnina - preživljanje staršev
Eden izmed pogojev, ki ga morajo izpolnjevati starši, da pridobijo pravico do družinske pokojnine, je, da jih je pokojni zavarovanec preživljal, pri čemer mora biti pogoj preživljanja izkazan za vsakega izmed staršev. V primeru, da je družinskih članov, ki uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, več, je treba ugotavljati, ali je vsak izmed njih od preživljalca mesečno prejel sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic.