Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzor
Ker sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.
ZGD-1 člen 305, 390, 390/4, 397, 305, 390, 390/4, 397.
ničnost sklepov skupščine - manjšinski delničarji - javni red in morala
Ničen je tisti sklep skupščine, ki je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; presoja se torej vsebina sklepa samega, ne pa okoliščine v katerih je bil sklep izglasovan ali namen in motivi, ki so delničarje vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče prve stopnje ima v tem delu prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru iz vsebine spornega sklepa ni razvidno, v čem bi ta nasprotoval morali oz. javnemu redu. Gre za to, da je po zatrjevanju tožeče stranke z izpodbijanim sklepom skupščine tožena stranka razveljavila svoj sklep, ki je bil sprejet že na seji skupščine dne 30.6.2006 (in tedaj ni bil izpodbijan), da se del dobička uporabi za nagrado upravi (prvemu tožniku) v delnicah. Sama vsebina izpodbijanega sklepa torej ne kaže na nič drugega kot na to, da se razveljavi pred tem že sprejet sklep skupščine, njegova vsebina torej ni v nasprotju z moralo, ravno tako pa tudi ne z javnim redom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
varnostni pregled vozila - zakonitost odredbe o pregledu
Varnostni pregled po 41. členu ZPol sledi prijetju in je njegov sestavni del, medtem ko gre pri varnostnem pregledu po 38. členu ZPol za samostojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Verjetnost napada ali samopoškodovanja se zato v primeru prvega (lahko) domneva, pri drugem pa mora biti predhodno ugotovljena.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 115, 115/1, 115/1-3, 119. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane točka VI.
družinska pokojnina - preživljanje staršev
Eden izmed pogojev, ki ga morajo izpolnjevati starši, da pridobijo pravico do družinske pokojnine, je, da jih je pokojni zavarovanec preživljal, pri čemer mora biti pogoj preživljanja izkazan za vsakega izmed staršev. V primeru, da je družinskih članov, ki uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, več, je treba ugotavljati, ali je vsak izmed njih od preživljalca mesečno prejel sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic.
pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vse pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci iz 13. in 14. člena ZPIZ-1, ki so zaposleni (v delovnem razmerju), in iz 22. člena ZPIZ-1 (brezposelni zavarovanci). Tožnik, ki je bil v času nastanka invalidnosti zavarovan po 34. členu ZPIZ-1 (prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje), pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe
Presoja vprašanja, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).
ZPP člen 310, 310/1, 337, 337/1, 310, 310/1, 337, 337/1.
nedokazane trditve - pritožbene novote
Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
Vsakemu običajno skrbnemu človeku mora biti znano, da je mogoče z invalidskim vozičkom uporabljati samo klančino (in ne stopnic), zato morajo vsi ostali, ki iz različnih razlogov uporabijo klančino, računati na njihovo prisotnost, ne glede na morebitne opozorilne table. Resda tožnica ni hodila po napačni poti, vendar tudi zdravilišču kljub strožji skrbnosti dobrega strokovnjaka ni moč očitati nobene opustitve in je tako vzrok za nesrečo drugje.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZPP člen 163, 163/3, 163/7, 163, 163/3, 163/7.
dejansko stanje - dokazni postopek - odškodninska odgovornost - pravdni stroški - priglasitev stroškov
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil po opravljeni glavni obravnavi, bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je štelo, da so stroški tožene stranke, priglašeni po koncu glavne obravnave, priglašeni pravočasno.
Razveljavitev ali sprememba sklepa o ustavitvi izvršbe pride v poštev le, ko je upnik sicer plačal varščino v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, vendar pa o tem ni predložil ustreznega dokazila. Ne mora pa upnik uspeti s pritožbo tudi takrat, ko varščino plača šele po poteku določenega roka in nato o tem predloži ustrezno dokazilo.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.
povrnitev odškodnine - negmotna škoda - okrnitev svobode
S prisojo zadoščenja v znesku 500.000 SIT je sodišče prve stopnje ustrezno zapolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine za škodo nastalo v 30 dnevnem neupravičenem priporu.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.