Če tožeča stranka zahteva drugačno izpolnitev od tiste, ki jo določa zakon o primeru izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, je takšna tožba nesklepčna.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 111, 111/1, 182, 182/1.
izvršba - zavrnitev predloga - likvidacija
Določbe I. odst.111. čl. ZPPSL v zvezi s I. ost. 182. čl. ZPSL se ne uporabljajo v primerih, ko je dolžnik v postopku redne likvidacije (po sklepu skupščine družbe).
Pritožba smiselno izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, ta pritožbeni razlog pa je na podlagi ZP-1 v tej fazi postopka izključen, saj pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnem postopku lahko preizkuša le prvostopno sodišče, ko odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca.
2. odst. 66. čl. ZP-1 je razumeti tako, da je pritožba proti drugim odločbam sodišča 1. stopnje, ki niso naštete v 1. odst. 66. čl. ZP-1, dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR, vloži pa se lahko le iz razlogov po 1., 2. in 4. tč. 154. čl. tega zakona, razen glede stroškov postopka, ko ni dopustna niti iz teh razlogov.
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa kot neutemeljeno in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ni dovoljena. Takšno pritožbo zato mora zavreči s sklepom že sodišče prve stopnje.
ZDR člen 113, 113. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 50, 50/8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sindikalni zaupnik - ponudba neustrezne zaposlitve
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
Glede trajanja imunitete sindikalnega zaupnika, novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je potrebno upoštevati 8. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem, ki določa trajanje imunitete sindikalnega zaupnika še 18 mesecev po prenehanju funkcije. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnikova imuniteta še trajala. Ker mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata in ker mu ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Toženec je s tretjim sklenil dogovor o poslovnem sodelovanju, od katerega je tretji odstopil in tožencu s tem onemogočil ustvarjanje zaslužka, iz katerega naj bi toženec poravnal kupnino tožniku. Res so s tem nastale spremenjene okoliščine na strani toženca, vendar jih je povzročil tretji. Te spremenjene okoliščine izhajajo iz uresničitve poslovnega rizika, v katerega se je toženec sam spustil, zato je šteti, da bi jih toženec ob sklenitvi pogodbe moral upoštevati in se nanje ne more sklicevati.
Drži, da daljnovod kot gradbeni objekt sam po sebi ni nevarna stvar, vendar se je po njem v času nezgode prenašal električni tok pod visoko napetostjo, daljnovod poteka v neposredni bližini stanovanjske hiše, do nezgode ni prišlo, ko se je tožnik z lestvijo dotaknil žic daljnovoda, električni tok je torej preskočil brez neposrednega dotika. Naštete okoliščine kažejo, da gre pri dejavnosti prve tožene stranke (prenos električne energije po daljnovodu pod visoko napetostjo) za nevarno dejavnost, saj v opisanih okoliščinah nevarnosti za nastanek škode na življenju in zdravju ter premoženju ljudi kljub zadostni skrbnosti očitno ni mogoče imeti vselej pod kontrolo. Predvidljivost se presoja z vidika obratovalca, merilo je objektivno in abstraktno (posebej skrben strokovnjak). Tožnikove osebne lastnosti (in njegova skrbnost) pridejo v poštev šele pri ugotavljanju njegove morebitne soodgovornosti in same po sebi ne morejo biti podlaga oprostitvi odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR.
Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.
sodno varstvo - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodni postopek pri delodajalcu - javni uslužbenec
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nima pravne narave odločbe oziroma sklepa, zoper katerega bi imela tožnica možnost pritožbe. Njeno vlogo naslovljeno na predstojnika, je zato treba šteti kot zahtevo za odpravo kršitve, kar pomeni, da bi bila tožba dopusta le pod pogojem, da bi se zoper odgovor naslovnika pritožila. Ker ni tako ravnala, ampak je po prejemu odgovora vložila tožbo neposredno na sodišče, je tožbo treba zavreči.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, posledica nezakonitega postopanja sodišča. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka bi morala ob poteku časa, določenega za izpolnitev pogojev za pridobitev izobrazbe, tožnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi na veljavni pravni podlagi, saj v tem primeru ne pride do avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
ZGD-1 člen 305, 390, 390/4, 397, 305, 390, 390/4, 397.
ničnost sklepov skupščine - manjšinski delničarji - javni red in morala
Ničen je tisti sklep skupščine, ki je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; presoja se torej vsebina sklepa samega, ne pa okoliščine v katerih je bil sklep izglasovan ali namen in motivi, ki so delničarje vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče prve stopnje ima v tem delu prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru iz vsebine spornega sklepa ni razvidno, v čem bi ta nasprotoval morali oz. javnemu redu. Gre za to, da je po zatrjevanju tožeče stranke z izpodbijanim sklepom skupščine tožena stranka razveljavila svoj sklep, ki je bil sprejet že na seji skupščine dne 30.6.2006 (in tedaj ni bil izpodbijan), da se del dobička uporabi za nagrado upravi (prvemu tožniku) v delnicah. Sama vsebina izpodbijanega sklepa torej ne kaže na nič drugega kot na to, da se razveljavi pred tem že sprejet sklep skupščine, njegova vsebina torej ni v nasprotju z moralo, ravno tako pa tudi ne z javnim redom.
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.