Toženec je s tretjim sklenil dogovor o poslovnem sodelovanju, od katerega je tretji odstopil in tožencu s tem onemogočil ustvarjanje zaslužka, iz katerega naj bi toženec poravnal kupnino tožniku. Res so s tem nastale spremenjene okoliščine na strani toženca, vendar jih je povzročil tretji. Te spremenjene okoliščine izhajajo iz uresničitve poslovnega rizika, v katerega se je toženec sam spustil, zato je šteti, da bi jih toženec ob sklenitvi pogodbe moral upoštevati in se nanje ne more sklicevati.
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa kot neutemeljeno in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ni dovoljena. Takšno pritožbo zato mora zavreči s sklepom že sodišče prve stopnje.
ZDR člen 113, 113. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 50, 50/8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sindikalni zaupnik - ponudba neustrezne zaposlitve
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
Glede trajanja imunitete sindikalnega zaupnika, novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je potrebno upoštevati 8. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem, ki določa trajanje imunitete sindikalnega zaupnika še 18 mesecev po prenehanju funkcije. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnikova imuniteta še trajala. Ker mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata in ker mu ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Pritožba smiselno izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, ta pritožbeni razlog pa je na podlagi ZP-1 v tej fazi postopka izključen, saj pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnem postopku lahko preizkuša le prvostopno sodišče, ko odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca.
2. odst. 66. čl. ZP-1 je razumeti tako, da je pritožba proti drugim odločbam sodišča 1. stopnje, ki niso naštete v 1. odst. 66. čl. ZP-1, dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR, vloži pa se lahko le iz razlogov po 1., 2. in 4. tč. 154. čl. tega zakona, razen glede stroškov postopka, ko ni dopustna niti iz teh razlogov.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 111, 111/1, 182, 182/1.
izvršba - zavrnitev predloga - likvidacija
Določbe I. odst.111. čl. ZPPSL v zvezi s I. ost. 182. čl. ZPSL se ne uporabljajo v primerih, ko je dolžnik v postopku redne likvidacije (po sklepu skupščine družbe).
Rok za vložitev tožbe za sodno varstvo posesti je materialno pravni rok, določba 111. čl. ZPP določa način štetja rokov, tudi materialno pravnih.
Pravna podlaga za prepoved nadaljnjega motenja pod pretnjo denarne kazni v določenem znesku je v določbi čl. 34 SPZ, pretnja z denarno kaznijo je drug ukrep, ki ga zakon dopušča za varstvo posesti pred nadaljnjim motenjem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – krivda – dokazno breme
Tožnik ni izpolnil svoje delovne obveznosti, zaradi česar mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Dokazno breme, da krivda za neizpolnitev nalog ni bila na njegovi strani, je bila na tožniku, saj se izraža kot subjektivni odnos storilca do kršitve, kar lahko izkaže le storilec (tožnik) sam. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik očitano nalogo sposoben opraviti in da se je svojih obveznosti zavedal, kot tudi posledic svojega ravnanja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
Drži, da daljnovod kot gradbeni objekt sam po sebi ni nevarna stvar, vendar se je po njem v času nezgode prenašal električni tok pod visoko napetostjo, daljnovod poteka v neposredni bližini stanovanjske hiše, do nezgode ni prišlo, ko se je tožnik z lestvijo dotaknil žic daljnovoda, električni tok je torej preskočil brez neposrednega dotika. Naštete okoliščine kažejo, da gre pri dejavnosti prve tožene stranke (prenos električne energije po daljnovodu pod visoko napetostjo) za nevarno dejavnost, saj v opisanih okoliščinah nevarnosti za nastanek škode na življenju in zdravju ter premoženju ljudi kljub zadostni skrbnosti očitno ni mogoče imeti vselej pod kontrolo. Predvidljivost se presoja z vidika obratovalca, merilo je objektivno in abstraktno (posebej skrben strokovnjak). Tožnikove osebne lastnosti (in njegova skrbnost) pridejo v poštev šele pri ugotavljanju njegove morebitne soodgovornosti in same po sebi ne morejo biti podlaga oprostitvi odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, posledica nezakonitega postopanja sodišča. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
sodno varstvo - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodni postopek pri delodajalcu - javni uslužbenec
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nima pravne narave odločbe oziroma sklepa, zoper katerega bi imela tožnica možnost pritožbe. Njeno vlogo naslovljeno na predstojnika, je zato treba šteti kot zahtevo za odpravo kršitve, kar pomeni, da bi bila tožba dopusta le pod pogojem, da bi se zoper odgovor naslovnika pritožila. Ker ni tako ravnala, ampak je po prejemu odgovora vložila tožbo neposredno na sodišče, je tožbo treba zavreči.
Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282. člena ZPP.
varnostni pregled vozila - zakonitost odredbe o pregledu
Varnostni pregled po 41. členu ZPol sledi prijetju in je njegov sestavni del, medtem ko gre pri varnostnem pregledu po 38. členu ZPol za samostojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Verjetnost napada ali samopoškodovanja se zato v primeru prvega (lahko) domneva, pri drugem pa mora biti predhodno ugotovljena.
Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzor
Ker sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.