stečajni postopek - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.
ZIZ člen 52, 52. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 58, 70, 76, 50, 58, 70, 76.
odprava nepravilnosti izvršbe - rubež vozila
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
Upnik mora dokazati verjetnost obstoja terjatve, saj je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe, ker odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1.odst. 2.čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe, kar pomeni, da sme v ponovljenem postopku stranka navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti oziroma predložiti (2.odst. 362.čl. ZPP v zvezi z 239. in 15.čl. ZIZ).
ZIZ člen 23, 62, 23, 62. ZPP člen 180, 442, 458, 180, 442, 458.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga
Če upnik - tožnik ne oporeka dejanskim navedbam dolžnika - toženca, lahko sodišče dolžnikove - toženčeve dejanske navedbe šteje kot med strankama nesporne in jih lahko sprejme kot dejansko podlago svoje odločitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat – javni zavod – kultura – sodno varstvo
Delovna razmerja zaposlenih pri toženi stranki - javnem zavodu na področju kulture – so smiselno urejena z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja, sistemizacijo, kadrovski načrt, ter premestitev zaradi delovnih potreb znotraj istega organa. To pomeni, da je potrebno glede dopustnosti sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja vložiti pritožbo, kar je tožnik storil, in je potrebno spor obravnavati po vsebini.
Na podlagi dejstva, da je tožniku predčasno prenehal mandat direktorja tožene stranke, ni mogoče šteti, da mu je istočasno prenehala tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za celotno predvideno dobo trajanja mandata.
ZKolP člen 34, 34. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1, 1.
kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe
Za presojo zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi KPDZD ni bistveno vprašanje, ali je bila ta kolektivna pogodba sklenjena za določen oziroma nedoločen čas, saj je pri odgovoru na navedeno vprašanje potrebno izhajati iz predhodne določbe 34. člena ZKoIP, kjer je urejena veljavnost vseh kolektivnih pogodb, sklenjenih na podlagi določb ZDR/90 in ZTPDR.V 34. členu ZkoIP je določeno, da se uporabljajo določbe kolektivnih pogodb, ki so veljale na dan uveljavitve tega zakona, do preteka določenega roka veljavnosti oziroma sklenitve novih pogodb pod pogojem, da niso v nasprotju z ZKoIP in ZDR. S to določbo je zakonodajalec podaljšal veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih, kar pomeni, da jih pred tem ni dopustno odpovedati.
Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.
zaustavitev ladje
Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.
Razlog za obnovo postopka, ki se nanaša na postopek pred izdajo zamudne sodbe, v katerem je sodišče prve stopnje ob presoji podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe ugotavljalo, ali je bil odgovor na tožbo pravočasno vložen, nato pa je isto vprašanje v pritožbenem postopku preverjalo pritožbeno sodišče. To pomeni, da je za odločanje o utemeljenosti predloga za obnovo postopka, pristojno sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče.
Le v primeru, če se obnovitveni razlog nanaša zgolj na postopek pred pritožbenim sodiščem, o predlogu za obnovo postopka odloča pritožbeno sodišče. Vendar je tudi v tem primeru sodišče prve stopnje dolžno izvesti celoten postopek v zvezi z obravnavanjem predloga (vključno z dokaznim postopkom), le izdaja odločbe je prepuščena pritožbenemu sodišču.
izpodbijanje pravnih dejanj - verižna kompenzacija - odpust dolga
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Takšno pravno dejanje pa predstavlja v obravnavanem primeru tudi sklenjena verižna kompenzacija.
kontradiktornost postopka - poslovni prostor - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - verodostojna listina
S tem, ko je sodišče navedbe in dokaze v tej vlogi upoštevalo, ni pa upoštevalo (zaradi prekluzije) navedb in dokazov tožeče stranke v vlogi, kjer ta na te novitete odgovarja, je po oceni pritožbenega sodišča kršilo pravico do kontradiktornosti v postopku.
Temeljno izhodišče v pravdnem postopku je, da se strankama zagotovi enakopravnost in s tem procesno ravnotežje. Institut prekluzije sicer predstavlja zakonsko dopusten poseg v pravico do kontradiktornega sojenja, vendar le v primeru, ko ga sodišče dosledno uporabi in v skladu s procesnimi določbami za obe stranki enakovredno.
Bistveni pogoj za priznanje statusa udeleženca v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami po 47/2 členu ZDSS-1 je, da oseba, navedena v 47/2 ZDSS-1 izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Skupinski interes se izkazuje z določeno pravico ali obveznostjo, ki je skupna širšemu krogu subjektov, za katere velja kolektivna pogodba in ki po svoji naravi ne predstavlja individualne pravice (oziroma obveznosti). Večje število vloženih tožb delavcev za uveljavitev individualne pravice (plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela) napram enemu delodajalcu še ne pomeni, da je ta delodajalec s tem izkazal skupinski interes za ugotavljanje ničnosti določbe tarifne priloge SKPgd ali Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (ki sta veljali za celotno območje države).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – direktor – razrešitev
V primeru razrešitve oz. odpoklica s statusno pravne funkcije, to je s funkcije direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo, lahko pogodba o zaposlitvi, če ima direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, preneha le na enega izmed načinov, predvidenih v ZDR.
Odločitev delodajalca, da bo funkcijo direktorja opravljala oseba, ki ne bo v delovnem razmerju z družbo, ni mogoče šteti za poslovni razlog, na podlagi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu direktorju, ki je bil v delovnem razmerju z družbo, utemeljena. Glede na določbe ZGD niti ni možno, da bi delo direktorja družbe z omejeno odgovornostjo postalo nepotrebno.
Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
prepoved razpolaganja z delnicami - lastne delnice - umik delnic
Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7, 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 156, 156.
izvršilni stroški - izvršitelj
Izvršitelj v izvršilnem postopku ni ne stranka ne zakoniti zastopnik ali pooblaščenec katere od strank temveč je oseba z javnimi pooblastili na strani sodišča. Glede na to zahteva upnika, da izvršitelj nosi njegove stroške, ki so mu nastali zaradi razveljavitve izvršiteljevega obračuna stroškov, nima podlage v zakonu, zato je neutemeljena.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 34. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost delodajalca - invalidnost - razporeditev na drugo ustrezno delo - odločba ZPIZ - protipravno ravnanje - napotitev na čakanje na delo doma - invalid - spremenjene delovne zmožnosti
Tožena stranka je dne 31.3.2000 prejela odločbo ZPIZ, s katero je bila tožeči stranki priznana invalidnost III. kategorije in pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo z upoštevanjem omejitev pri delu. Tožena stranka je vse od dneva vročitve odločbe ZPIZ v zvezi s tožeči stranki odrejenimi delovnimi obveznostmi spoštovala omejitve, ki so bile določene v tej odločbi. Tožečo stranko je razporedila v enoto, kjer ji pri čiščenju ni bilo potrebno premikati težjih premetov, naložila ji je izvršitev zgolj tistih del, ki jih je tožeča stranka zmogla, za morebitna težja opravila pa je bila tožeči stranki zagotovljena pomoč hišnika. Ker tožena stranka tožeči stranki ni mogla zagotoviti razporeditve na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ, jo je z dnem 1.1.2001 napotila na čakanje na delo doma. Ta napotitev temelji na določilu 34. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, v skladu s katerim mora zavod (tožena stranka) na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti, razporediti delavca – invalida na ustrezno delovno mesto oz. ga ob istočasnem priznanju pravice do denarnega nadomestila napotiti na čakanje na drugo ustrezno delo. Ker ugotovljena dejanja tožene stranke niso bila protipravna, ni podana njena odškodninska odgovornost za vtoževano škodo (psihično trpljenje in fizične bolečine, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v obdobju do dneva napotitve na čakanje na delo doma, ker tožena stranka ni spoštovala tožeči stranki priznane invalidnosti III. kategorije).
Zakonodajalčev namen z opredelitvijo višino zavarovalne vsote je v tem, da se omeji jamstvo zavarovalnice samo v primeru izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. V okoliščinah, ko ne gre za tovrstne primere pa je zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila nudila oškodovancu zaščito s tem, da se lahko z neposrednim zahtevkom do zavarovalnice poplača, razen, če gre za izjemne primere, ko nastala škoda presega višino zavarovalne vsote. V okoliščinah visoke inflacije bi bil navedeni namen zakonodajalca v zaščiti oškodovanca lahko vsaj deloma dosežen samo ob sprotnem usklajevanju višine zavarovalne vsote z razvrednotenjem denarja v posledici inflacije. V kolikor izvršilna oblast, v pristojnosti katere je bila določitev višine zavarovalne vsote, tega zakonodajalčevega namena ni zasledovala s sprotnim usklajevanjem višine zavarovalne vsote, takšen odlok ni več uresničeval namena zakona. Ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih) je potrebno podzakonski akt razlagati skladno z zakonodajalčevim namenom.
ZOR člen 1022, 1031, 1022, 1031. OZ člen 376, 376.
prenehanje teka zamudnih obresti - abstraktnost asignacije
Tožena stranka se je v zvezi s 1031. členom ZOR v postopku sklicevala na okoliščino, da je po sklenitvi asignacijskih pogodb, s katerima je sprejela nakazilo asignanta, prišlo do stečaja nad asignantom, kakor tudi, da sama ni vedela in ni mogla vedeti, da bo nad asignantom uveden stečajni postopek. Tožena stranka je torej zatrjevala dejanske okoliščine, v posledici katerih pa v skladu s 3. odstavkom 1031. člena ZOR ne pride do preklica nakazila, v posledici katerega bi prenehala obveznost tožene stranke do tožeče stranke. Ob takšnih trditvah se tako izkaže tovrsten ugovor tožene stranke za nesklepčen.
Po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času (morebitnega dolgotrajnega) sodnega postopka v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba zato izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja, niti penalnega pomena. Ta del obrestne mere služi zgolj k preseganju trdote monetarnega nominalizma (394. člen ZOR), ki je bila presežana s citiranimi specialnimi zakoni, OZ in sodno prakso.