• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep II Ip 678/2007
    28.9.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003559
    ZPP člen 116, 117, 116, 117.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda
    Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.

     
  • 2.
    VSK sklep Cpg 201/2007
    28.9.2007
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0003602
    ZPPSL člen 15. ZPP člen 343, 343/3.
    stečajni postopek - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
    Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.
  • 3.
    VSK sklep II Ip 666/2007
    28.9.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003626
    ZIZ člen 52, 52. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 58, 70, 76, 50, 58, 70, 76.
    odprava nepravilnosti izvršbe - rubež vozila
    Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

     
  • 4.
    VDSS sodba Pdp 1321/2006
    28.9.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005719
    ZDR člen 72, 75, 88, 88/1, 88/1-1. ZGD člen 449.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – direktor – razrešitev
    V primeru razrešitve oz. odpoklica s statusno pravne funkcije, to je s funkcije direktorja v družbi z omejeno odgovornostjo, lahko pogodba o zaposlitvi, če ima direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, preneha le na enega izmed načinov, predvidenih v ZDR.

    Odločitev delodajalca, da bo funkcijo direktorja opravljala oseba, ki ne bo v delovnem razmerju z družbo, ni mogoče šteti za poslovni razlog, na podlagi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu direktorju, ki je bil v delovnem razmerju z družbo, utemeljena. Glede na določbe ZGD niti ni možno, da bi delo direktorja družbe z omejeno odgovornostjo postalo nepotrebno.
  • 5.
    VDSS sklep Pdp 1499/2006
    28.9.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004494
    ZJU člen 24, 24/3. ZUJIK člen 45, 45/2, 50.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat – javni zavod – kultura – sodno varstvo
    Delovna razmerja zaposlenih pri toženi stranki - javnem zavodu na področju kulture – so smiselno urejena z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev in se nanašajo na odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnega razmerja, sistemizacijo, kadrovski načrt, ter premestitev zaradi delovnih potreb znotraj istega organa. To pomeni, da je potrebno glede dopustnosti sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja vložiti pritožbo, kar je tožnik storil, in je potrebno spor obravnavati po vsebini.

    Na podlagi dejstva, da je tožniku predčasno prenehal mandat direktorja tožene stranke, ni mogoče šteti, da mu je istočasno prenehala tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za celotno predvideno dobo trajanja mandata.
  • 6.
    VSK sklep I Cpg 61/2007
    28.9.2007
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0003349
    ZFPPIPP člen 125, 125/1, 130.
    izpodbijanje pravnih dejanj - verižna kompenzacija - odpust dolga
    Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, ki ima za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Takšno pravno dejanje pa predstavlja v obravnavanem primeru tudi sklenjena verižna kompenzacija.

     
  • 7.
    VSK sklep Cpg 229/2007
    28.9.2007
    zavarovanje terjatev
    VSK0003317
    ZPP člen 239, 362, 362/2, 239, 362, 362/2.
    nedenarna terjatev - konverzija terjatev - stvarni vložek - izključitev prednostne pravice - novote
    Upnik mora dokazati verjetnost obstoja terjatve, saj je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe, ker odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1.odst. 2.čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe, kar pomeni, da sme v ponovljenem postopku stranka navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti oziroma predložiti (2.odst. 362.čl. ZPP v zvezi z 239. in 15.čl. ZIZ).

     
  • 8.
    VSK sklep I Cpg 304/2007
    28.9.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003601
    ZIZ člen 53, 61, 62, 53, 61, 62. ZPP člen 180, 212, 339, 442, 451, 452, 180, 212, 339, 442, 451, 452.
    kontradiktornost postopka - poslovni prostor - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - verodostojna listina
    S tem, ko je sodišče navedbe in dokaze v tej vlogi upoštevalo, ni pa upoštevalo (zaradi prekluzije) navedb in dokazov tožeče stranke v vlogi, kjer ta na te novitete odgovarja, je po oceni pritožbenega sodišča kršilo pravico do kontradiktornosti v postopku.

    Temeljno izhodišče v pravdnem postopku je, da se strankama zagotovi enakopravnost in s tem procesno ravnotežje. Institut prekluzije sicer predstavlja zakonsko dopusten poseg v pravico do kontradiktornega sojenja, vendar le v primeru, ko ga sodišče dosledno uporabi in v skladu s procesnimi določbami za obe stranki enakovredno.

     
  • 9.
    VDS sklep Pdp 930/2007
    28.9.2007
    delovno pravo
    VDS0004345
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 394/1-6, 400, 400/1, 401, 401/1, 394, 394/1, 394/1-2, 394/1-6, 400, 400/1, 401, 401/1.
    obnova postopka - obnovitveni razlog - odločanje
    Razlog za obnovo postopka, ki se nanaša na postopek pred izdajo zamudne sodbe, v katerem je sodišče prve stopnje ob presoji podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe ugotavljalo, ali je bil odgovor na tožbo pravočasno vložen, nato pa je isto vprašanje v pritožbenem postopku preverjalo pritožbeno sodišče. To pomeni, da je za odločanje o utemeljenosti predloga za obnovo postopka, pristojno sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče.

    Le v primeru, če se obnovitveni razlog nanaša zgolj na postopek pred pritožbenim sodiščem, o predlogu za obnovo postopka odloča pritožbeno sodišče. Vendar je tudi v tem primeru sodišče prve stopnje dolžno izvesti celoten postopek v zvezi z obravnavanjem predloga (vključno z dokaznim postopkom), le izdaja odločbe je prepuščena pritožbenemu sodišču.

     
  • 10.
    VSK sklep Cpg 240/2007
    28.9.2007
    PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0003238
    ZGD-1 člen 250, 251, 250, 251.
    prepoved razpolaganja z delnicami - lastne delnice - umik delnic
    Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.

     
  • 11.
    VDS sodba X Pdp 996/2007
    28.9.2007
    delovno pravo
    VDS0004172
    ZKolP člen 34, 34. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1, 1.
    kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe
    Za presojo zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi KPDZD ni bistveno vprašanje, ali je bila ta kolektivna pogodba sklenjena za določen oziroma nedoločen čas, saj je pri odgovoru na navedeno vprašanje potrebno izhajati iz predhodne določbe 34. člena ZKoIP, kjer je urejena veljavnost vseh kolektivnih pogodb, sklenjenih na podlagi določb ZDR/90 in ZTPDR.V 34. členu ZkoIP je določeno, da se uporabljajo določbe kolektivnih pogodb, ki so veljale na dan uveljavitve tega zakona, do preteka določenega roka veljavnosti oziroma sklenitve novih pogodb pod pogojem, da niso v nasprotju z ZKoIP in ZDR. S to določbo je zakonodajalec podaljšal veljavnost starih kolektivnih pogodb do sklenitve novih, kar pomeni, da jih pred tem ni dopustno odpovedati.

     
  • 12.
    VSK sklep II Ip 676/2007
    28.9.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003623
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 365, 365/3, 365, 365/3.
    zavrnitev ugovora - dedovanje
    Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.

     
  • 13.
    VSK sklep Cpg 261/2007
    28.9.2007
    pomorsko pravo
    VSK03164
    Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.
    zaustavitev ladje
    Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.

     
  • 14.
    VDS sodba X Pdp 863/2007
    28.9.2007
    delovno pravo
    VDS0004171
    ZDSS-1 člen 47, 47/2, 47/3, 47, 47/2, 47/3.
    kolektivni delovni spor - ugotovitev ničnosti določbe kolektivne pogodbe - udeleženec postopka - skupinski interes
    Bistveni pogoj za priznanje statusa udeleženca v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami po 47/2 členu ZDSS-1 je, da oseba, navedena v 47/2 ZDSS-1 izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Skupinski interes se izkazuje z določeno pravico ali obveznostjo, ki je skupna širšemu krogu subjektov, za katere velja kolektivna pogodba in ki po svoji naravi ne predstavlja individualne pravice (oziroma obveznosti). Večje število vloženih tožb delavcev za uveljavitev individualne pravice (plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela) napram enemu delodajalcu še ne pomeni, da je ta delodajalec s tem izkazal skupinski interes za ugotavljanje ničnosti določbe tarifne priloge SKPgd ali Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (ki sta veljali za celotno območje države).

     
  • 15.
    VSK sodba I Cpg 286/2006
    28.9.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003599
    ZIZ člen 23, 62, 23, 62. ZPP člen 180, 442, 458, 180, 442, 458.
    spor majhne vrednosti - trditvena podlaga
    Če upnik - tožnik ne oporeka dejanskim navedbam dolžnika - toženca, lahko sodišče dolžnikove - toženčeve dejanske navedbe šteje kot med strankama nesporne in jih lahko sprejme kot dejansko podlago svoje odločitve.

     
  • 16.
    VSC sklep I Cp 376/2007
    27.9.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001770
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
    Namen določbe o roku za postavitev zahtevka za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Ta določba terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev. Pri razlagi pomena tega subjektivnega roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov (takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina) pa je treba upoštevati tudi konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja. Ker je v konkretnem primeru upnik poravnal stroške izvršitelja že 14.01.2005, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 28.8.2006, je s tem nedvomno prekoračil razumni rok za vložitev zahteve za povračilo stroškov.

     
  • 17.
    VDSS sodba Pdp 824/2007
    27.9.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005735
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
    Rok za podajo odpovedi je začel teči, ko je tožena stranka prejela izčrpno poročilo o opravljenih detektivskih storitvah, iz katerega je bilo razvidno, da tožnik ni ravnal skladno z navodili zdravnika. Tedaj se je seznanila z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo morala podati v nadaljnjih 15 dneh.
  • 18.
    VDS sodba Pdp 428/2007
    27.9.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005018
     
    nadomestilo plače - količnik za izračun plače
    Ker ima tožnik VI. stopnjo strokovne izobrazbe (in ne zahtevane VII. stopnje strokovne izobrazbe), je tožena stranka pri izračunu višine nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravilno upoštevala le 90 % količnika, določenega za delovno mesto, na katero bi bil razporejen, če bi delo opravljal.
  • 19.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1119/2006
    27.9.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005714
    ZDR člen 204, 204/3.
    prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo
    Tožnik je izvedel, da mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico in s tem vsebinsko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ko je prejel delovno knjižico, tako da je šele tedaj začel teči rok za sodno varstvo.
  • 20.
    VDS sklep Pdp 1525/2006
    27.9.2007
    delovno pravo
    VDS0004173
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339, 339/2, 339/2-1. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    sestava sodišča - sodnik posameznik - senat - javni uslužbenec - ocena - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
    Tožeči stranki sta vrednost spornega predmeta označili v višini, ki ne presega zneska za dovoljenost revizije, vendar s tem ne moreta doseči sojenja po sodniku posamezniku. Uveljavljani tožbeni zahtevek namreč ni premoženjskopravne narave, kar pa je v 2. odstavku 14. člena ZDSS-1 poleg vrednosti spornega predmeta določeno kot obligatorna zahteva za pristojnost sodnika posameznika.

    Ker je o tožbenem zahtevku na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, moral pa bi senat, ker gre za spor o ocenjevanju javnega uslužbenca, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>