URS člen 58.. ZVis člen 52, 52/1, 55, 57.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 111, 132.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - izvolitev v naziv redni profesor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da odločba o izvolitvi v naziv pri eni univerzi učinkuje erga omnes na način, da bi visokošolski učitelj imel priznan takšen naziv tudi pri ostalih univerzah. V zakonu ni podlage za takšno stališče, ravno nasprotno, posameznik mora določen naziv visokošolskega učitelja pridobiti pri vsaki od univerz, in sicer v skladu z merili in postopkom, ki veljajo glede na njen statut za to univerzo.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - krivdna odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - protipravno ravnanje - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje na delovnem mestu
Tožnica očita toženki, ki je bila njena predpostavljena na kliniki, da jo je trpinčila in šikanozno ravnala proti njej. Ker teh dogodkov ni dokazala, očitki pa se pretežno tudi nanašajo na nadrejene, ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz določbe drugega ostavka 147. člena OZ v zvezi s 7. členom ZDR-1.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 481.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - spor o pristojnosti - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Po določilu 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. ZPP v 30. členu določa, da so v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, za sojenje pristojna Okrajna sodišča. Izjemo predstavljajo gospodarski spori, ki se v vsakem primeru rešujejo pred Okrožnim sodiščem (drugi odstavek 32. člena ZPP).
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4, 507, 507/1. KZ-1 člen 62, 62/2, 62/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - sposobnost za delo
Naveden dopis, zlasti glede na časovno oddaljenost ter nerelevantno okoliščino glede nezmožnosti opravljanja vojaške službe, ter zgolj obsojenčevo golo zatrjevanje o njegovih zdravstvenih težavah (brez kakršnekoli konkretne navedbe), pa samodejno nikakor ne dajejo zaključka, da je obsojenec bolan in nesposoben za delo, kot je to (preuranjeno) zaključilo sodišče prve stopnje.
Pri tem je poudariti še, da je pri ugotavljanju razlogov za neizpolnitev posebnega pogoja potrebno upoštevati ne samo, da je obsojenec (ne)zaposlen, temveč v primeru nezaposlitve tudi njegovo prizadevanje za pridobitev osebnega dohodka in s tem posledično možnost poravnave naložene mu obveznosti.
odstop terjatev - pogodba o odstopu terjatev - oderuška pogodba - solidarni porok in plačnik - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ni razloga, da bi bila odgovornost fizične osebe, ki prevzame poroštvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, v kateri so dogovorjene pogodbene obresti, ki za več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti, vedno omejena le na plačilo obresti do te meje oziroma da bi v tovrstnih primerih veljala domneva, da so tako dogovorjene obresti v razmerju do poroka oderuške. Sledeč navedenemu stališču, da se domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ ne uporabi, mora porok dokazati obstoj dejstev oderuške pogodbe.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1.. ZBPP člen 46, 46/2.
odškodninski zahtevek - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odločanje po uradni dolžnosti
Ni slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti odločiti o stroških postopka, ki s strani toženke niso bili priglašeni. Drugi odstavek 46. člena ZBPP določa, da pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov po uradni dolžnosti upošteva stroške, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.
V tem postopku nobeni stroški niso bili založeni s strani Republike Slovenije, da bi jih moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, bi pa sodišče prve stopnje moralo odločiti o tistih stroških, ki jih je toženka v postopku priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034394
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15. ZNP-1 člen 1, 1/1, 59. DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2, 265. ZIZ člen 272.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba - določitev stikov - pravica do družinskega življenja - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - predlagatelj
Začasno odredbo je mogoče izdati le, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Zakoni ne določajo, o čem sodišča ne smejo odločati, pač pa o čem so pristojna odločati. ZNP-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da se v nepravdnem postopku obravnavajo le tiste zadeve, za katere to zakon določa. Zakonske podlage za odločanje sodišč o stikih med odraslimi ljudmi ni. Nič drugače ni, če kdo ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi.
Tekom postopka lahko sodišče za zagotovitev pravic in koristi osebe, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postavi začasnega skrbnika po 265. členu DZ. ZNP-1 v 59. členu izrecno določa, da predlagatelj postopka ne more biti začasni skrbnik. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ko druga predlagateljica predlaga, da se jo do pravnomočno končanega postopka imenuje za skrbnico, je zato materialnopravno pravilna.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 123, 123/1. OZ člen 179, 186, 186/1, 186/2.
odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska sodba - temelj odškodninske odgovornosti - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - huda telesna poškodba - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevalec - pomagač
Glede temelja odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja (kar pomeni ugotovitev glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice, glede nastanka prepovedane posledice) in kazenske odgovornosti (to je ugotovitev, da je bil storilec prišteven in da je kriv). To pomeni, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. Zato niso odločilne navedbe pritožbe, da toženec ni bil tisti, ki je neposredno poškodoval tožnika oziroma ni bil prisoten na kraju poškodovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00035405
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 60, 60/2, 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta in s tem prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi predstavlja poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri presoji tega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga. Navidezen odpovedni razlog ne more biti niti resen niti utemeljen, odpoved iz takega razloga pa je nezakonita. Izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, pač pa izključitev določene osebe iz drugih (subjektivnih) razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.. ZPP člen 163, 163/1.
pričnina - povrnitev potnih stroškov
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno in pristojno toženke oprostiti plačila stroškov postopka zgolj zato, ker je imela dodeljeno brezplačno pravno pomoč v drugem sodnem postopku. Toženka bi lahko do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje zahtevala povrnitev stroškov pričnine na podlagi prvega odstavka 163. člena ZPP in bi sodišče prve stopnje (enako kot o ostalih s strani toženke priglašenih stroških postopka) odločalo ob upoštevanju načela uspeha v postopku. Vendar toženka tega ni storila, zato do povrnitve teh stroškov ni bila upravičena.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
ZIZ člen 2, 2/1, 34, 34/3, 40, 40/1. ZPP člen 189, 189/3.
pravni interes - spremenjene okoliščine - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca v izvršilnem postopku - neuspešna izvršba
Ob neuspešni prodaji nepremičnin in neobstoju prilivov na dolžnikov transakcijski račun, zaradi katerih je bila izvršba na navedena predmeta ustavljena, upnica ob tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost izvršbe s tema predmetoma, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo, nima pravnega interesa za vložitev novega predloga za izvršbo na ista predmeta izvršbe.
ZSV člen 46.. ZSPJS člen 3a, 3a/10, 8, 8/1, 8/3, 49a.. ZDR-1 člen 44, 202.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 66, 66/1, 66/2.
plačilo razlike plače - prevedba - zastaralni rok - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne ugotovitve, da je tožnica v spornem obdobju opravljala delo višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II, pri kateri je upoštevalo vsebino pogodb o zaposlitvi, izpovedi tožnice in prič, pa tudi dejstvo, ki izhaja iz vsebine izpovedi direktorice toženke, da se delo tožnice, ko je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto socialna oskrbovalka II, ni spremenilo, na podlagi 44. člena ZDR-1 v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je s toženko to novo pogodbo o zaposlitvi sklenila, ko je tožnica pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka na domu, saj izobrazba delavca na presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu ne vpliva oziroma vpliva le na način, da se delavcu prizna razlika v plači do plače, do kakršne bi bil upravičen, če bi zasedal delovno mesto, katerega naloge opravlja.
nadurno delo - delovni čas - voznik tovornega vozila
Po določbi 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDCOPMD »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje in vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - delavec policije - bruto in neto znesek
Bistveno je, da bi morala tožena stranka v svojih navedbah jasno navesti, da je tožnik (eventualno) upravičen do pravic uradniškega delovnega mesta višji policijski inšpektor III, ter na takšni trditveni podlagi dokazovati, da je upravičen do 35., in ne 37. (izhodiščnega) plačnega razreda.
Tožena stranka ni podala zadostne trditvene podlage, da bi bilo dopustno upoštevati njene pritožbene navedbe, da je tožnik v času dejanskega opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta upravičen do plače v višini 35. izhodiščnega plačnega razreda.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče tožniku dosoditi razliko v plači v bruto znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od bruto zneska. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska plače, ampak do neto zneska, saj mora izplačevalec (delodajalec oziroma tožena stranka) ob izplačilu prejemka pravilno obračunati in plačati tudi davke in prispevke, nato pa delavcu izplačati pravilen neto znesek.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3.
napredovanje v višji plačilni razred - plačilo razlike plače
Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede od zaposlitve ali prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta.
nadurno delo - dodatki k plači - odpoved pravici - pisni sporazum
Zmotno je stališče pritožbe, da tožnik do vtoževanih zneskov ni upravičen že zato, ker je podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Iz tega sporazuma sicer izhaja, "da delavec (tožnik) s podpisom tega sporazuma izjavlja, da s plačilom plače za mesec maj 2014 nima do delodajalca (pravnega prednika tožene stranke) nobene terjatve več" ter da delodajalec "potrjuje, da so z izpolnitvijo določb tega sporazuma poravnane vse njune medsebojne obveznosti''. Vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev, da sta se tožnik in direktor pred prenehanjem delovnega razmerja dogovarjala glede plačila iz naslova opravljenih nadur, da je direktor tožniku obljubil, da bosta to uredila oziroma "poračunala", da je tožnik (ki je bil takrat mlad in neizkušen) verjel besedi direktorja, da bo prejel, kar mu pripada in da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja pripravljen enostransko s strani tožene stranke, pravilno zaključilo, da se tožnik s podpisom sporazuma ni odpovedal plačilu za opravljeno nadurno delo, predvsem ob upoštevanju dejstva, da iz sporazuma izrecno ne izhaja, da se sporna določba glede poravnanih medsebojnih obveznosti nanaša na plačilo nadur. Posledično ni mogoče šteti, da je tožnik s podpisom sporazuma potrdil prejem plačila iz tega naslova.
V skladu z ustaljenim stališčem iz sodne prakse izrecna (pisna) odreditev nadur ni pogoj za priznanje nadurnega dela, temveč v zvezi s tem zadostuje že védenje delodajalca, da mora delavec zaradi zahtevane naloge delo opravljati preko polnega delovnega časa.
stvarna pristojnost - gradbišče - nesreča pri delu - delodajalec - naročnik in izvajalec
Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Tožnik in drugotožena stranka in tožnik in tretje tožena stranka niso v razmerju delavca in delodajalca. Zato pristojnost po b) točki 5. člena ZDSS-1 ni podana. Stališče, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga delodajalcu, ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na delodajalca v širšem smislu ZVZD, ne daje podlage za zaključek, da je tožnik z drugotoženo in tretjetoženo stranko v razmerju delavca in delodajalca. Vrhovno sodišče je v sklepu opr. št. VIII R 17/2014 izrecno navedlo, da dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
ZPP člen 154, 154/3, 161, 161/1, 161/2. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3.
navadno materialno sosporništvo - stroški postopka - uspeh v postopku - delni uspeh v postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava pravdnih stroškov v stečaju - ugotovitev obstoja terjatve
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženki kot solidarni dolžnici, vendar je bilo ugotovljeno, da solidarna obveznost ni podana. Druga toženka je v večji meri uspela proti tožeči stranki. Med toženkama je precejšnja razlika v deležu spornega predmeta, zato se stroški povrnejo po tem sorazmerju. Strošek plačila sodne takse je nastal pred začetkom stečaja nad drugo toženko, zato bi sodišče znesek lahko le ugotovilo, ne pa naložilo v plačilo.