ZIU člen 8, 8/4.. ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 16, 16/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Pritožbeno sodišče je že v drugih primerljivih zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje v bistvenem podobno obravnavanemu zavzelo stališče, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora miniti polna tri leta od dneva zaposlitve ali premestitve do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VSL00034724
ZZZDR člen 57, 57/1. ZN člen 47, 47-1, 47-3. SPZ člen 72, 72/4. ZPP člen 214, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - delnice kot skupno premoženje - prekinitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo konktradiktornosti - nesporno dejstvo - nerelevantna dejstva - dogovor med zakoncema - dogovor o ločenih denarnih sredstvih - obličnost dogovorov med zakoncema - notarski zapis - kogentna določba - nesklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja v pravdi - strošek kilometrine - davek na dodano vrednost (DDV)
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ tako, da lahko upnik poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskim znakom, s katerim so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v zemljiškoknjižnem dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera oseba, glede katerih nepremičnin in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki v takšnih okoliščinah in na takšni podlagi ni dovolilo vpisa, je prestrogo.
ZIZ člen 2, 2/1, 34, 34/3, 40, 40/1. ZPP člen 189, 189/3.
pravni interes - spremenjene okoliščine - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca v izvršilnem postopku - neuspešna izvršba
Ob neuspešni prodaji nepremičnin in neobstoju prilivov na dolžnikov transakcijski račun, zaradi katerih je bila izvršba na navedena predmeta ustavljena, upnica ob tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost izvršbe s tema predmetoma, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo, nima pravnega interesa za vložitev novega predloga za izvršbo na ista predmeta izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta in s tem prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi predstavlja poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pri presoji tega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga. Navidezen odpovedni razlog ne more biti niti resen niti utemeljen, odpoved iz takega razloga pa je nezakonita. Izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, pač pa izključitev določene osebe iz drugih (subjektivnih) razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 33, 49.
povračilo stroškov prevoza - kilometrina - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to toženka tožnici z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Prav tako za odreditev dela v drugem kraju niso bili izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZDR-1 in 49. člena KPDŽP, saj je, kot je razvidno iz šestega odstavka 33. člena ZDR-1, takšna odreditev omejena na tri mesece v koledarskem letu. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožničine poti za službene poti, za katere tožnici pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
voznik tovornjaka - nadurno delo - odpoved pravici - pisni sporazum
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da je tožbeni zahtevek za plačilo opravljenega nadurnega dela neutemeljen že zato, ker je tožnik podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Iz 3. točke tega sporazuma sicer res izhaja, da "so izpolnjene vse medsebojne obveznosti" ter da "delavec (tožnik) in delodajalec (tožena stranka) nimata več nobenih zahtevkov drug do drugega". Vendar pa pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik sporazuma, ki je napisan v slovenskem jeziku, ni razumel, in da mu ga tožena stranka pred podpisom ni prevedla. Posledično je neutemeljeno pritožbeno navajanje tožene stranke, da so določila sporazuma odražala pravo voljo obeh strank.
nadurno delo - delovni čas - voznik tovornega vozila
Po določbi 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDCOPMD »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje in vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
URS člen 26. ZD člen 141, 222, 224. OZ-UPB1 člen 171.
odškodninska odgovornost države - izčrpanje vseh pravnih sredstev - subsidiarna odgovornost
Namreč, dokler upravičenec ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo za odpravo ali zmanjšanje škode, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa. Tudi na pravnega naslednika ne more preiti več pravic, kot jih je imel pravni prednik.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni po lastni volji podpisal sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 9. 5. 2019, ker ga je direktor obiskal šele dne 13. 5. 2019, potem ko ga je obvestil o bolniškem staležu in o naslovu, ob tej priliki pa je podpisal prazen list papirja na prigovarjanje direktorja. Da je podpisal le prazen list papirja, je potrdila tudi priča, ki ji je o tem povedal tožnik. Izpovedala pa je tudi, da je direktor prišel takrat, ko je bil tožnik že v bolniškem staležu, 9. 5. 2019 pa je tožnik še delal. Zgolj na podlagi dejstva, da gre za tožnikovo partnerko, še ni mogoče sklepati, da njena izpoved ni verodostojna.
Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.
stvarna pristojnost - gradbišče - nesreča pri delu - delodajalec - naročnik in izvajalec
Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Tožnik in drugotožena stranka in tožnik in tretje tožena stranka niso v razmerju delavca in delodajalca. Zato pristojnost po b) točki 5. člena ZDSS-1 ni podana. Stališče, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga delodajalcu, ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na delodajalca v širšem smislu ZVZD, ne daje podlage za zaključek, da je tožnik z drugotoženo in tretjetoženo stranko v razmerju delavca in delodajalca. Vrhovno sodišče je v sklepu opr. št. VIII R 17/2014 izrecno navedlo, da dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
ZPP člen 154, 154/3, 161, 161/1, 161/2. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3.
navadno materialno sosporništvo - stroški postopka - uspeh v postopku - delni uspeh v postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava pravdnih stroškov v stečaju - ugotovitev obstoja terjatve
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženki kot solidarni dolžnici, vendar je bilo ugotovljeno, da solidarna obveznost ni podana. Druga toženka je v večji meri uspela proti tožeči stranki. Med toženkama je precejšnja razlika v deležu spornega predmeta, zato se stroški povrnejo po tem sorazmerju. Strošek plačila sodne takse je nastal pred začetkom stečaja nad drugo toženko, zato bi sodišče znesek lahko le ugotovilo, ne pa naložilo v plačilo.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - delavec policije - bruto in neto znesek
Bistveno je, da bi morala tožena stranka v svojih navedbah jasno navesti, da je tožnik (eventualno) upravičen do pravic uradniškega delovnega mesta višji policijski inšpektor III, ter na takšni trditveni podlagi dokazovati, da je upravičen do 35., in ne 37. (izhodiščnega) plačnega razreda.
Tožena stranka ni podala zadostne trditvene podlage, da bi bilo dopustno upoštevati njene pritožbene navedbe, da je tožnik v času dejanskega opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta upravičen do plače v višini 35. izhodiščnega plačnega razreda.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče tožniku dosoditi razliko v plači v bruto znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od bruto zneska. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska plače, ampak do neto zneska, saj mora izplačevalec (delodajalec oziroma tožena stranka) ob izplačilu prejemka pravilno obračunati in plačati tudi davke in prispevke, nato pa delavcu izplačati pravilen neto znesek.
obstoj delovnega razmerja - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok - zastaralni rok - rok za sodno varstvo
Pritožba zmotno navaja, da je uveljavljanje denarnih terjatev iz delovnega razmerja vezano le na 5-letni zastaralni rok (202. člen ZDR-1), ki v obravnavani zadevi še ni potekel. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da obstoja delovnega razmerja ni mogoče obravnavati kot predhodno vprašanje, za kar se zavzema pritožba. Sodišče mora pri obravnavanju predhodnega vprašanja upoštevati vsa pravila, kot če bi sodilo o samostojnem zahtevku v pravdi, kar pomeni tudi upoštevanje materialnih rokov (v zvezi z uveljavljanjem takega zahtevka), če so ti določeni.
Glede rokov, v katerih je treba uveljavljati sodno varstvo v podobnih primerih, kot je obravnavani, je ustaljena tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja, za odločitev v obravnavani zadevi pa je zato bistveno, da obstoj delovnega razmerja med strankama za vtoževano obdobje ni bil ugotovljen. Kljub posameznim pomislekom teorije, na katere opozarja pritožba, se ni spremenilo uveljavljeno stališče sodne prakse, da mora tožnik (domnevni delavec) tudi v primeru, ko želi le ugotovitev obstoja delovnega razmerja v preteklosti in ne uveljavlja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tožbo vložiti najkasneje v 30 dneh po prenehanju takega razmerja. Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu terjatev iz delovnega razmerja tako ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega do tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00036760
ZDR-1 člen 113, 205, 205/1.. ZRSin člen 6, 9, 9/1, 9/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 61, 61/1, 61/2, 61/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reprezentativni sindikat
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka o izvolitvi tožnice kot sindikalne zaupnice pisno obveščena, tožnica pa že kot predsednica sindikata v organizaciji Sindikata A. - Sindikata delavcev B. zastopa sindikat in kot sindikalna zaupnica zastopa sindikat pri delodajalcu. Kot edina sindikalna zaupnica zanjo velja določba 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so v tožničinem primeru izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in je z začasno odredbo zadržalo učinkovanje prenehanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v skladu z določbo prvega odstavka 19. člena ZSPJS javnemu uslužbencu pripada povišanje za dodatni plačni razred ob premestitvi le v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu od tistega, v katerega je bilo uvrščeno prejšnje delovno mesto, uvrščen v isti ali nižji plačni razred, ki ga je dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu oziroma nazivu pred premestitvijo. Glede na nesporna dejstva, da je tožnik pred premestitvijo delo opravljal na delovnem mestu v VI. tarifni skupini, in da je bilo tudi novo delovno mesto uvrščeno v to tarifno skupino, v obravnavani zadevi ni podana situacija, ki jo ureja določba prvega odstavka 19. člena ZSPJS, posledično pa tožnik do povišanja za en plačni razred na podlagi te določbe ni upravičen.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.. ZPP člen 163, 163/1.
pričnina - povrnitev potnih stroškov
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno in pristojno toženke oprostiti plačila stroškov postopka zgolj zato, ker je imela dodeljeno brezplačno pravno pomoč v drugem sodnem postopku. Toženka bi lahko do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje zahtevala povrnitev stroškov pričnine na podlagi prvega odstavka 163. člena ZPP in bi sodišče prve stopnje (enako kot o ostalih s strani toženke priglašenih stroških postopka) odločalo ob upoštevanju načela uspeha v postopku. Vendar toženka tega ni storila, zato do povrnitve teh stroškov ni bila upravičena.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
ZGD-1 člen 284, 300, 300/6, 304, 305, 305/4, 390, 399.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - javni red in morala - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delničarjeva pravica do obveščenosti - nasprotni predlog - objava predloga delničarja - notarski zapis
Iz notarskega zapisnika o poteku skupščine in sprejetih sklepih je razvidno, da je predsednik skupščine pobude in nasprotne predloge tožnika v celoti prebral navzočim. Zato so bili navzoči delničarji seznanjeni s stališči in predlogi tožnika, čeprav njegovo pisanje ni bilo objavljeno pred skupščino, za kar glede na to, da je tožena stranka pisanje prejela en dan pred skupščino ali na sam dan skupščine (točen datum niti ni pomemben, ker je oboje prepozno za objavo), niti ni bilo časa. Ugotovitve sodišča prve stopnje so tako povsem pravilne. Tožeča stranka v pritožbi tudi sama priznava, da nasprotnih predlogov ni podala v zakonskem roku.
Za kršitev pravice do obveščenosti je pomembno, da bi bila vprašanja zastavljena na skupščini (pred glasovanjem, če so odgovori pomembni za odločitev). Glede na dejstvo, da je tožeča stranka sama v dopisu navedla, da naj jo tožena stranka pisno seznani v najkrajšem času po skupščini, pa iz tega tudi izhaja, da odgovori na vprašanja niti niso pomembni za glasovanje na sami skupščini. Vsekakor pa je nelogično, da če tožeča stranka na skupščini ne bi prejela odgovorov na na skupščini postavljena vprašanja, ne bi zahtevala tudi, da se to vpiše v zapisnik skupščine, vse v smislu četrtega odstavka 305. člena ZGD-1.
Ni jasno, v čem naj bi bil v nasprotju z moralo sklep o razporeditvi bilančnega dobička iz točke 5.a. Tudi če je večinski delničar zasledoval svojo finančno sanacijo, tu ne gre za nek nemoralen cilj; delničarji imajo tako ali tako interes za izplačilo dobička, za kaj ga bodo porabili, pa se drugih delničarjev in družbe ne tiče.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047809
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pripadajoče zemljišče ustrezno razmejilo od javnih površin in ob tem zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, da pripadajoče zemljišče deloma predstavlja javno dobro. Že na podlagi izvedenskega mnenja se je lahko prepričalo, da je zemljišče namenjeno redni rabi stavbe in ne javni rabi. Navsezadnje bi morala pritožnica ugovor javnega dobra utemeljiti z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. januarjem 2003. Ta dokaz pa ji ni uspel.