Ker niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi ne pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
povračilo pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - stroški izvedenine - strošek sodne takse
Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - izklicna cena - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - vrednost premoženja - likvidacijska vrednost nepremičnin - cena nepremičnine - neuspešna prodaja nepremičnine - namen stečajnega postopka
Cena je denarna vrednost premoženja, ki se oblikuje na trgu, to pa je tista vrednost, ki jo je kupec pripravljen plačati. V danem primeru je večkratni neuspešni poskus prodaje dolžničinih nepremičnin pokazal, da kupcev, ki bi bili zainteresirani za nakup dolžničinih nepremičnin po ocenjeni tržni vrednosti, ni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu upraviteljice, da se opravi ponovna prodaja dolžničinih nepremičnin na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin. Upničinemu pavšalnemu zatrjevanju, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka, zato ni mogoče slediti. V sklepu o prodaji določen način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) pa omogoča prodajo nepremičnin tudi po višji ceni od izklicne, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.
odškodninska odgovornost odvetnika - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje odvetnika - napaka odvetnika - zastarana terjatev - nastop zastaranja - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - izterjava denarne terjatve - uspeh v postopku - materialno dokazno breme - trditveno in dokazno breme stranke - neobstoj vzročne zveze - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za odškodninsko odgovornost odvetnika je potrebno ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika.
Odvetnik je ravnal nedopustno in krivdno, ker kot tožničin pooblaščenec pred nastopom zastaranja terjatve ni vložil predloga za izvršbo zoper njeno dolžnico, čeprav mu je bilo to že v letu 2003 izrecno naročeno, toženec pa je naročilo prevzel.
Utemeljena je pritožbena graja glede ugotavljanja vzročne zveze. V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal. Tožeča stranka je bila tista, ki bi morala za uspeh v postopku s stopnjo pretežne verjetnosti dokazati, da bi bila izvršba uspešna, njena terjatev pa poplačana in so drugačni zaključki sodišča prve stopnje ter navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, pravno zmotne.
Ker je bilo na tožeči stranki, da izkaže, da bi bila izvršba uspešna in ne na tožencu, da izkaže, da temu ne bi bilo tako, izvajanje dokazov, predlaganih s strani toženca, ni bilo potrebno. Ob ugovoru toženca o nedokazanosti tovrstnih trditev tožeče stranke je bilo na njej, da te svoje trditve tudi dokaže z relevantnimi dokazi. Tega pa ni zmogla, celo več, izrecno je izjavila, da izvedbi (s strani toženca) predlaganih dokazov nasprotuje, ker so ti nepotrebni.
V kolikor je tožena stranka trdila, da je bila napaka v materialu oziroma da so bile praske prisotne že pred galvansko obdelavo, bi morala ob skrbnem ravnanju navedeno opaziti in o tem obvestiti tožečo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036017
ZGJS člen 16. OZ člen 17, 17/1. ZPP člen 1, 18, 18/1, 18/2, 365, 365-3.
pristojnost za odločanje - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - priključitev na javni vodovod - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - kršitev kontrahirne dolžnosti - vložitev tožbe - civilni spor - koncesionar - izvajalec gospodarske javne službe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neodpravljiva postopkovna napaka
Res imajo uporabniki javnih dobrin v skladu s 16. členom ZGJS v primeru zatrjevane kršitve kontrahirne dolžnosti možnost od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahtevati izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje - gre torej za upravno pot. A okoliščina, da zakon predvideva takšno možnost, še ne izključuje možnosti vložitve tožbe za sklenitev pogodbe po prvem odstavku 17. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036087
OZ člen 5, 344, 347, 347/1, 349, 365, 369, 369/4, 377, 377/2, 381, 1012, 1019, 1019/4, 1025, 1025/1, 1026, 1026/1, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 12, 279, 279/2, 369, 372, 372/1, 374, 388, 392, 392/4, 997, 1004, 1004/4, 1010, 1010/1, 1011, 1011/1, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2, 214, 337. ZM člen 78.
bianco menica - menična obveznost - poroštvo - poroštvena obveznost - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - pravilna izpolnitev menice - načelo vestnosti in poštenja - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - zastaranje - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - gospodarska pogodba - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - odgovornost poroka za plačilo - fizična oseba kot porok - ničnost dogovora - oderuška pogodba - oderuške obresti - preračun - materialno procesno vodstvo - sprememba tožbe - sodba presenečenja - priznana dejstva
S priglasitvijo terjatve v stečajni postopek zoper dolžnika se je zastaranje pretrgalo in začelo teči znova, ko je bil stečajni postopek končan (388. člen ZOR, 365. člen OZ; četrti odstavek 392. člena ZOR, četrti odstavek 369. člena OZ). Ker je terjatev zapadla v plačilo 25. 4. 2002, stečajni postopek pa je bil začet 23. 7. 2004, končan pa 10. 2. 2016, predlog za izvršbo vložen 9. 2. 2017, upoštevaje, da terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih (374. člen ZOR, 349. člen OZ), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da do zastaranja terjatve ni prišlo, tudi ne nasproti prvemu tožencu kot poroku (tretji in prvi odstavek 1019. člena ZOR, tretji in prvi odstavek 1034. člena OZ).
Poroštvo dano za terjatev iz gospodarske pogodbe se presoja skladno s kriteriji gospodarske pogodbe, čeprav je porok fizična oseba.
podjemna pogodba - plačilo za opravljena dela - oprava dogovorjenega dela
Sporni račun je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje izstavljen za preteklo delo v letu 2011, ki toženki do izdaje računa še ni bilo zaračunano. Prav tako je ugotovljeno, da so bila dela po izdanem računu opravljena (glej zgoraj). Izdajo ločenega računa za že opravljeno delo je predvidevala sama pogodba, pri čemer se toženka neutemeljeno zavzema, da ji ni treba plačati opravljenih del, ker naj račun ne bi bil izdan v skladu s (sporno) prakso izdaje računov in ker je bil izdan šele po več kot enem letu od podpisa pogodbe. V tem delu torej ni podane zmotne uporabe pogodbenega prava, pa čeprav je pogodba predvidevala siceršnje mesečno obračunavanje in potrjevanje stroškov ter izdajo in obračun stroškov, ki so nastali do podpisa pogodbe, do datuma podpisa pogodbe. Da za opravljeno pogodbeno delo toženka ne bi bila dolžna tožnici plačati pogodbeno predvideno plačilo, tudi sicer ne izhaja niti iz pogodbenih določil niti iz obširno pritožbeno zatrjevanega dogovora med ″glavnima akterjema posla″.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaza - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - okoliščine konkretnega primera - odmera kazenske sankcije
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
vmesna sodba - odgovornost šole - objektivna odgovornost šole - krožna žaga kot nevarna stvar - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - organizacija delovnega procesa - delovna obveznost - dela izven delokroga - zagotavljanje varnega delovnega okolja - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - vzrok za škodo - imetništvo nevarne stvari - dolžno ravnanje - nevarna situacija
Ker mora vsak odrasel, razumen človek predvsem sam odgovarjati za svoja dejanja in ker tožnik ni izkazal, da bi bil nastanek poškodbe v vzročni zvezi z dolžnim ravnanjem zavarovanke toženke niti njene odgovornosti ni mogoče pripisati imetništvu nevarne stvari, ker jo je v obratovanje nepooblaščeno spravil tožnik, je posledice škodnega dogodka dolžan nositi sam.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonski pogoji - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja - nedobrovernost - lastniška posest - pretek časa - dokazno breme
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti nosi tožnik, nedobrovernost pa mora dokazati nasprotna stranka.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Izid dokaznega postopka je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni moč govoriti.
ZVKSES člen 18, 18/1, 18/1-2, 18/1-3, 18/1-4, 18/2, 25. OZ člen 239, 239/1. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1. SZ-1 člen 48, 48/2.
izročitev bančne garancije - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo poštenega ravnanja - predložitev dokumentacije - tehnična dokumentacija - garancijski list - tehnični pregled - etažni načrt - posamezni del stavbe - uporabno dovoljenje - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - upravnik kot pooblaščenec - izročitev nepremičnine kupcu - način izročitve nepremičnine
ZVKSES v 18. členu opredeljuje način prodajalčeve izročitve nepremičnine kupcu, v okvir katere sodi tudi izročitev listin oziroma dokumentacije navedene v 2. – 4. točki prvega odstavka omenjenega člena. Že iz tega jasno izhaja, da so do teh listin upravičeni zgolj kupci (kupec). Upravnik (večstanovanjske stavbe) lahko tudi v teh razmerjih nastopa zgolj kot njihov pooblaščenec oziroma zastopnik. Določba drugega odstavka 18. člena ZVKSES pomeni zgolj možnost dano prodajalcu, da svojo obveznost do posameznih kupcev glede listin iz 3. in 4. točke prvega odstavka 18. člena ZVKSES izpolni tako, da jih namesto njim izroči upravniku. Če prodajalec te možnosti ni izkoristil, imajo kupci (kupec) sami pravico zahtevati izročitev te dokumentacije (listin).
ZZVZZ člen 44a, 44a/1, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 135a/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pritožba pravilno izpostavlja, da je Vrhovno sodišče RS že sprejelo tudi načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Pritožba prav tako pravilno izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča RS, da pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja uporabniku tudi trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa oba navedena standarda, torej izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, kot tudi zagotavljanje trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, ni mogoče uporabiti v absolutnem smislu, ne glede na okoliščine konkretnega primera.
regulacijska začasna odredba - preživljanje otroka - ogroženost otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - otrokove koristi - ekonomsko nasilje
Sodišče izda začasno odredbo (le) takrat, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost otroka je torej predpostavka, ki mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti, da bo sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izdalo začasno odredbo. Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Začasno varstvo koristi otroka, kot ga predlaga predlagateljica z ukrepom, je lahko (le) kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka, ki so nujno potrebne za njegovo preživljanje, ne pa ugotavljanje vseh preživninskih potreb otroka, ki so v skladu z materialnimi zmožnostmi staršev.
Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.
Zakonski dejanski stan prvega odstavka 335. člena ZPP ni bil podan, saj je tožeča stranka pritožbi z dne 15. in 16. 1. 2020 vložila v fotokopiji, brez izvirnega podpisa, zato sta z izpodbijanim sklepom pritožbi kot nepopolni zakonito zavrženi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036089
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1. OZ člen 351. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - rok za odpravo kršitev - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - načelo sorazmernosti - pravica do doma - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - posebno varstvo - kršitev pravice do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje stranke
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da glede na 3. alinejo 17. člena najemne pogodbe le-te ni mogoče odpovedati zaradi neplačil izven obdobja zadnjih dvanajstih mesecev pred vložitvijo tožbe oziroma pred izdajo sodbe. Da navedeno stališče pritožnika ne vzdrži kritične presoje, kaže že okoliščina, da je pred vložitvijo tožbe skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 treba najemniku dati rok za odpravo kršitev. Bistvo določenega obdobja dvanajstih mesecev za podanost krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe je namreč zamejitev obdobja, v katerem morata izostati dve plačili. Navedeno dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da je kršitev podana, če najemnik ne plača dveh zaporednih mesečnih obrokov ne glede na obdobje dvanajstih mesecev.
Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank (in priče), v nobenem primeru ne more biti prekršena, saj pri omenjeni pravici ne gre za to, da se stranko zasliši kot dokaz.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti.
Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - izvedensko mnenje
Pri porazdelitvi vzroka invalidnosti gre za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto, ne pa za natančen matematični izračun. Za slednjega ni niti podanih kriterijev, ki bi omogočali eksaktno preverljiv matematičen preračun. Zato nadaljnje podrobnejše razčlenjevanje v smeri katera posamična bolezen v točno kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k jasnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja. Vsak posameznik je svoja celota in ravno iz tega razloga je sodišče imenovalo izvedenski organ, kjer sta kot člana sodelovala izvedenca s področja tožnikovih težav.
obstoj delovnega razmerja - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok - zastaralni rok - rok za sodno varstvo
Pritožba zmotno navaja, da je uveljavljanje denarnih terjatev iz delovnega razmerja vezano le na 5-letni zastaralni rok (202. člen ZDR-1), ki v obravnavani zadevi še ni potekel. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da obstoja delovnega razmerja ni mogoče obravnavati kot predhodno vprašanje, za kar se zavzema pritožba. Sodišče mora pri obravnavanju predhodnega vprašanja upoštevati vsa pravila, kot če bi sodilo o samostojnem zahtevku v pravdi, kar pomeni tudi upoštevanje materialnih rokov (v zvezi z uveljavljanjem takega zahtevka), če so ti določeni.
Glede rokov, v katerih je treba uveljavljati sodno varstvo v podobnih primerih, kot je obravnavani, je ustaljena tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja, za odločitev v obravnavani zadevi pa je zato bistveno, da obstoj delovnega razmerja med strankama za vtoževano obdobje ni bil ugotovljen. Kljub posameznim pomislekom teorije, na katere opozarja pritožba, se ni spremenilo uveljavljeno stališče sodne prakse, da mora tožnik (domnevni delavec) tudi v primeru, ko želi le ugotovitev obstoja delovnega razmerja v preteklosti in ne uveljavlja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tožbo vložiti najkasneje v 30 dneh po prenehanju takega razmerja. Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu terjatev iz delovnega razmerja tako ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega do tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.