Nasprotni udeleženec je pritožbo poslal po elektronski pošti, in to brez vsakršnega podpisa. V skladu z določbo 335. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
predlog za ureditev meje - sestavine predloga za ureditev meje - dopolnitev predloga - zamuda
Pritožnica, ki je zamudila 30 dnevni rok za dopolnitev predloga za določitev meje, tega ne more doseči v pritožbenem postopku brez opravičljivih razlogov.
oprostitev plačila stroškov - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost dopolnitve vloge - potek roka - zamuda
Ker pritožnica svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse do izteka roka, ki ga je v sklepu postavilo sodišče ni dopolnila, niti ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v pritožbi pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, da je petdnevni rok zamudila iz opravičljivih razlogov, je pritožba neutemeljena.
ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - laična pritožba - tožba zaradi plačila odškodnine - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - omejitev vrednosti spornega predmeta
Pritožnik je s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti uspel, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
izvedenec finančne stroke - odmera nagrade in stroškov izvedenca - pisno izvedensko mnenje - pravica do nagrade - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Izvedenec je odgovoril na postavljena vprašanja iz sklepa sodišča. Če tožena stranka z odgovori ni zadovoljna in želi izvedenca izločevati, to ni predmet pritožbenega preizkusa sklepa o odmeri izvedenine.
nasprotna tožba - nedopustna tožba - pravica do pravnega varstva - pravica do obrambe v postopku - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - atrakcija pristojnosti - načelo ekonomičnosti postopka - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - odškodninska tožba - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - faza priprav na glavno obravnavo - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izjava stranke - predhodno vprašanje - korekturna dolžnost sodišča
Ni res, da je tožnikoma v primeru, ko se nasprotna tožba ne dovoli, odvzeta pravica do obrambe in pravnega varstva. Tožba za plačilo odškodnine ni bila zavržena, ampak je bila zgolj nedopustna kot nasprotna tožba. To pomeni, da se bo obravnavala kot samostojna tožba pred stvarno pristojnim sodiščem.
Načelo ekonomičnosti postopka je mogoče upoštevati v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti.
Tožnik je s primarnim zahtevkom zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi bistvene zmote glede lastnosti predmeta, s podrejenim zahtevkom pa je uveljavljal, da ta kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena zaradi nesporazuma. V tem primeru ne gre za dva identična zahtevka, saj je drugačen tako tožbeni predlog, kot dejanska in pravna podlaga, prav tako ne gre za razmerje vključenosti, saj podrejeni zahtevek ni vsebovan že v primarnem zahtevku.
ZST-1 člen 22. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 343, 343/4, 365, 365-1, 365-2, 366.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti
Toženec še ni upravičen do vsebinskega obravnavanja pritožbe glede ugotovljene vrednosti spornega predmeta. Tej bo lahko nasprotoval v pritožbi zoper končno odločbo. Toženčeva pritožba v navedenem delu ni dovoljena, kljub drugačnemu pravnemu pouku, ki ga vsebuje izpodbijani sklep.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje - milejši ukrep
Ker je pacient popolnoma nekritičen do svojega stanja in jemanja zdravil, je edina možnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom za čas do treh mesecev s ciljem, da ob rednem prejemanju antipsihotične terapije psihotična simptomatika, blodnje in halucinacije izzvenijo in da se doseže tolikšna kritičnost do bolezni, da bo po odpustu jemal terapijo in je ne bo takoj opustil, kot ponavadi (doslej). Milejše oblike pomoči zaenkrat še ne pridejo v poštev, saj pacient zaradi nekritičnosti pri zdravljenju ne bi bil sposoben zadovoljivo sodelovati.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. V skladu z določbami sedmega poglavja Zakona o pravdnem postopku vsebujejo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti. Glede na vsebino podane „vloge“ tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno pisanje sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse, kar je potrebno, da se obravnava vendar tega pisanja nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave oziroma, ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V „pripravljalni“ vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi (glede na vsebino pisanja) zgolj za krajši dopis. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno zanj priznati 50 odvetniških točk skladno s 3. točko tarifne številke 39. OT, ki ureja kratke dopise in obvestila.
odločitev o stroških pravdnega postopka - delno plačilo vtoževane terjatve - delna izpolnitev obveznosti - plačilo dolga tekom postopka - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Po utrjenem stališču v sodni praksi je odločitev o stroških enovita in ne vsebuje posebej zavrnilnega dela. Zadostuje, da so razlogi glede nepriznanih stroškov vsebovani v obrazložitvi odločbe.
Toženka je vtoževani dolg plačala šele potem, ko je bilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodeno in se je obravnavanje zadeve nadaljevalo v pravdnem postopku. Utemeljena je zato pritožbena zahteva, naj se sklep o izvršbi glede izvršilnih stroškov v celoti ohrani v veljavi.
Ker je toženka plačala glavnico pred vložitvijo dopolnitve tožbe, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da strošek, ki je tožniku nastal z njeno vložitvijo, ni bil potreben.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - vložitev odgovora na tožbo - subjektivni rok
Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko se naproša dovolitev vložitve odgovora na tožbo, teče od dneva, ko je stranka zvedela, da je rok za vložitev odgovora na tožbo zamudila.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - varstvo pri delu v gozdarstvu - opravljanje gozdarske dejavnosti - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - oprostitev odškodninske odgovornosti - krivdno ravnanje oškodovanca - ravnanje oškodovanca - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - kršitev pravil - varstvo pri delu v gozdu - izvedenec za varstvo pri delu
Za tožnikovo poškodbo je objektivno odgovoren njegov delodajalec.
Materialnopravno pravilno je sodišče zaključilo, da se toženkin zavarovanec ne more niti delno razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za obravnavano delovno nezgodo, čeprav jo je povzročil tožnik s hudo kršitvijo pravil o varnem delu v gozdu.
Po drugem odstavku 153. člena OZ bi se lahko toženkin zavarovanec svoje odškodninske odgovornosti razbremenil le, če bi dokazal, da tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ta dokaz toženki ni uspel. Še več, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec ravnal tudi krivdno, ko je tožnika razporedil na samostojno delo, čeprav zanj ni izpolnjeval predpisanih minimalnih pogojev. Teža te kršitve pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehta nespametno ravnanje tožnika kot oškodovanca pri poskusu reševanja obviselih dreves, sploh ker je bil v danih okoliščinah na delovišču prepuščen zgolj lastni iznajdljivosti. Ker torej ni pogojev za deljeno odgovornost (prvi odstavek 171. člena OZ), je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistični pregledi - bolnišnično zdravljenje
Predhodna odobritev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje.
V tožnikovem primeru ni šlo za ambulantno zdravljenje, saj je tožnik po opravljenem posegu moral ostati v bolnišnici. Ni šlo torej za dnevni hospital oziroma za dnevno obravnavo oziroma preglede pri specialistih. Opravljena je bila zahtevnejša operacija, ki je zahtevala, da je tožnik prenočil v bolnišnici. Upoštevaje navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. alineje prvega odstavka 44. c člena ZZVZZ za povrnitev stroškov, ki so nastali tožniku zaradi zdravstvenega posega na Hrvaškem.
V primeru, ko gre za bolnišnično zdravljenje je potrebno, da je predhodno, torej pred zdravstvenim posegom izdana odločba zavoda o predhodni odobritvi. Tožnik ni dokazal, da bi pri toženi stranki vložil vlogo za predhodno odobritev. Iz spisa izhaja zgolj vloga za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini, ki pa je bila vložena šele 4. 5. 2018, torej po že opravljenem posegu.