nasprotna tožba - nedopustna tožba - pravica do pravnega varstva - pravica do obrambe v postopku - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - atrakcija pristojnosti - načelo ekonomičnosti postopka - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - odškodninska tožba - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - faza priprav na glavno obravnavo - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izjava stranke - predhodno vprašanje - korekturna dolžnost sodišča
Ni res, da je tožnikoma v primeru, ko se nasprotna tožba ne dovoli, odvzeta pravica do obrambe in pravnega varstva. Tožba za plačilo odškodnine ni bila zavržena, ampak je bila zgolj nedopustna kot nasprotna tožba. To pomeni, da se bo obravnavala kot samostojna tožba pred stvarno pristojnim sodiščem.
Načelo ekonomičnosti postopka je mogoče upoštevati v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - zakonski rok - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka
Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotnega udeleženca vročen s fikcijo skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, in sicer tako, da je bilo 18. 12. 2019 v njenem poštnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker pooblaščenka nasprotnega udeleženca pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je bilo 2. 1. 2020, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan 3. 1. 2020 pa je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je iztekel z dnem 17. 1. 2020. Pritožba nasprotnega udeleženca, vložena priporočeno po pošti 22. 1. 2020, je zato prepozna, ker je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
izvedenec finančne stroke - odmera nagrade in stroškov izvedenca - pisno izvedensko mnenje - pravica do nagrade - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Izvedenec je odgovoril na postavljena vprašanja iz sklepa sodišča. Če tožena stranka z odgovori ni zadovoljna in želi izvedenca izločevati, to ni predmet pritožbenega preizkusa sklepa o odmeri izvedenine.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00035940
ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3. ZJRM-1 člen 6, 6/2. KZ-1 člen 122, 122/1. URS člen 31. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - prekršek nasilnega in drznega vedenja
Pri oceni, ali med dejanskim stanjem prekrška ter kaznivega dejanja obstaja identiteta (idem), je potrebno pretehtati, ali obravnavano kaznivo dejanje temelji na identičnih ali bistveno enakih historičnih dejstvih kot prekršek.
Ob primerjavi dejstvenega opisa prekrška za obdolženega v plačilnem nalogu z dejstvenim opisom kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da le-ta nista identična, saj vsebuje opis kaznivega dejanja še dodatne bistvene elemente kaznivega dejanja, in sicer dejstvo, da je oškodovanec zaradi udarca obdolženega s pestjo v nos utrpel večfragmentni zlom nosnih kosti, zaradi česar je bila njegova splošna zmožnost za delo za devet tednov zmanjšana, njegova zunanjost tri tedne prizadeta ter za devet tednov oslabljen njegov nos, medtem ko iz opisa prekrška v plačilnem nalogu izhaja, da je obdolženi prišel v spor zaradi parkiranja z oškodovancem, pri tem sporu je prišlo do prerivanja, pri čemer je obdolženi s pestjo udaril oškodovanca v predel desne strani obraza, posledica tega pa je bila vidna rdečica.
Kaznivo dejanje sicer res temelji na enakem historičnem dogodku kot prekršek, vendar pa pri kaznovanju za prekršek s plačilnim nalogom ni bila upoštevana poškodba, ki bi jo lahko okvalificirali kot lahko telesno poškodbo in ki je bila kot bistveni znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe upoštevana pri izdaji izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, da gre za kršitev načela ne bis in idem se tako pokažejo kot neutemeljene.
KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/3, 307, 307/1.
zloraba prostitucije - zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje - izkoriščanje prostitucije - spolna samoodločba - avtonomija žrtve - trgovina z ljudmi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pravna dobrina, ki je zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Gre za posege v njeno ekonomsko svobodo in za posege v njeno splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja. Za izkoriščanje prostitucije ni mogoče šteti zgolj kakršnokoli obliko sodelovanja pri prostituciji druge osebe, od katere ima storilec neko premoženjsko korist. Z izkoriščanjem je mišljena tista udeležba pri prostituciji druge osebe, pri kateri so medsebojne koristi in dajatve obeh udeleženih oseb v tako očitnem nesorazmerju, da je oseba, ki se prostituira, zaradi tega lahko omejena v svoji osebni in ekonomski svobodi.
Izkoriščanje prostitucije predstavlja bistvo izvršitve tako kaznivega dejanja zlorabe prostitucije kot tudi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, vendar se pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi s posameznikom razpolaga kot z blagom, pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije pa posameznik ohrani določeno stopnjo suverenosti.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - novo dejstvo - procesna skrbnost - nezadostna skrbnost - razpravno načelo
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pojasnilo z ugotovitvijo, da toženec ni navedel vseh pravotvornih dejstev, ki so potrebna za presojo pravočasnosti in dovoljenosti takšnega predloga. Da je tožnikovo državljanstvo odločilno dejstvo, bi toženec moral vedeti, sploh ker ga je v pravdi ves čas zastopal odvetnik; da tožnik nima slovenskega državljanstva, ampak le državljanstvo Bosne in Hercegovine, pa bi toženec lahko izvedel brez večjega napora in ob minimalni procesni skrbnosti.
Dovoljenost predloga za obnovo je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti v vseh fazah obnovitvenega postopka, torej tudi potem, ko je nasprotnik odgovoril na predlog.
Sodišče prve stopnje pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar zgolj v okviru ponujenega trditvenega gradiva. Zmotno je toženčevo prepričanje, da bi moralo sodišče samo poiskati dejstva, ki bi utegnila koristiti ali škoditi posamezni pravdni stranki. Takšno ravnanje sodišča bi bilo v očitnem nasprotju z razpravnim načelom.
oprostitev plačila stroškov - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost dopolnitve vloge - potek roka - zamuda
Ker pritožnica svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse do izteka roka, ki ga je v sklepu postavilo sodišče ni dopolnila, niti ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v pritožbi pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, da je petdnevni rok zamudila iz opravičljivih razlogov, je pritožba neutemeljena.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje - milejši ukrep
Ker je pacient popolnoma nekritičen do svojega stanja in jemanja zdravil, je edina možnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom za čas do treh mesecev s ciljem, da ob rednem prejemanju antipsihotične terapije psihotična simptomatika, blodnje in halucinacije izzvenijo in da se doseže tolikšna kritičnost do bolezni, da bo po odpustu jemal terapijo in je ne bo takoj opustil, kot ponavadi (doslej). Milejše oblike pomoči zaenkrat še ne pridejo v poštev, saj pacient zaradi nekritičnosti pri zdravljenju ne bi bil sposoben zadovoljivo sodelovati.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - varstvo pri delu v gozdarstvu - opravljanje gozdarske dejavnosti - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - oprostitev odškodninske odgovornosti - krivdno ravnanje oškodovanca - ravnanje oškodovanca - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - kršitev pravil - varstvo pri delu v gozdu - izvedenec za varstvo pri delu
Za tožnikovo poškodbo je objektivno odgovoren njegov delodajalec.
Materialnopravno pravilno je sodišče zaključilo, da se toženkin zavarovanec ne more niti delno razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za obravnavano delovno nezgodo, čeprav jo je povzročil tožnik s hudo kršitvijo pravil o varnem delu v gozdu.
Po drugem odstavku 153. člena OZ bi se lahko toženkin zavarovanec svoje odškodninske odgovornosti razbremenil le, če bi dokazal, da tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ta dokaz toženki ni uspel. Še več, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec ravnal tudi krivdno, ko je tožnika razporedil na samostojno delo, čeprav zanj ni izpolnjeval predpisanih minimalnih pogojev. Teža te kršitve pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehta nespametno ravnanje tožnika kot oškodovanca pri poskusu reševanja obviselih dreves, sploh ker je bil v danih okoliščinah na delovišču prepuščen zgolj lastni iznajdljivosti. Ker torej ni pogojev za deljeno odgovornost (prvi odstavek 171. člena OZ), je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistični pregledi - bolnišnično zdravljenje
Predhodna odobritev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje.
V tožnikovem primeru ni šlo za ambulantno zdravljenje, saj je tožnik po opravljenem posegu moral ostati v bolnišnici. Ni šlo torej za dnevni hospital oziroma za dnevno obravnavo oziroma preglede pri specialistih. Opravljena je bila zahtevnejša operacija, ki je zahtevala, da je tožnik prenočil v bolnišnici. Upoštevaje navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. alineje prvega odstavka 44. c člena ZZVZZ za povrnitev stroškov, ki so nastali tožniku zaradi zdravstvenega posega na Hrvaškem.
V primeru, ko gre za bolnišnično zdravljenje je potrebno, da je predhodno, torej pred zdravstvenim posegom izdana odločba zavoda o predhodni odobritvi. Tožnik ni dokazal, da bi pri toženi stranki vložil vlogo za predhodno odobritev. Iz spisa izhaja zgolj vloga za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini, ki pa je bila vložena šele 4. 5. 2018, torej po že opravljenem posegu.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja pove, da se posel opravlja na nevarnost naročnika, kar pomeni, da tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve mandatarjeve (izpolnitvene) obveznosti. Mandatar se zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Zato ima mandatar pravico do plačila za trud.
Zaradi obrazloženega je neutemeljena zahteva tožeče stranke, da zaradi dejstva, ker sodišče svoje odločitve ni moglo opreti na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, le-ta ni upravičen do priznanja pravice do priznane nagrade in nadomestila za stroške. Izvedenec z izvedovanjem, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja krši obveznosti pravilne izpolnitve le, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Izvedenec mora ravnati v skladu s pravili medicinske stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega gospodarja.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
odločitev o stroških pravdnega postopka - delno plačilo vtoževane terjatve - delna izpolnitev obveznosti - plačilo dolga tekom postopka - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Po utrjenem stališču v sodni praksi je odločitev o stroških enovita in ne vsebuje posebej zavrnilnega dela. Zadostuje, da so razlogi glede nepriznanih stroškov vsebovani v obrazložitvi odločbe.
Toženka je vtoževani dolg plačala šele potem, ko je bilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodeno in se je obravnavanje zadeve nadaljevalo v pravdnem postopku. Utemeljena je zato pritožbena zahteva, naj se sklep o izvršbi glede izvršilnih stroškov v celoti ohrani v veljavi.
Ker je toženka plačala glavnico pred vložitvijo dopolnitve tožbe, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da strošek, ki je tožniku nastal z njeno vložitvijo, ni bil potreben.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za dovolitev izvršbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da navedena upravna odločba sicer res predstavlja izvršilni naslov, vendar ne v razmerju upnika predmetnega postopka do dolžnika predmetnega postopka.
Ob povedanem so utemeljeni tudi nadaljnji pritožbeni očitki o zmotni uporabi 267. člena ZIZ, saj upnik E. d.d. pogojev za izvršbo zoper dolžnika S. H. še nima.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravni ali dejanski (ekonomski) interes
O pravnem interesu za motenjsko varstvo ni moč govoriti v primerih, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.