ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - prikrivanje - vrednost poslovnega deleža - sodna razveza - reintegracija
Na podlagi ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ni mogoče očitati zavedanja o morebitni nezakonitosti poslovanja družbe A. d. o. o., zato tudi ne lažnega prikazovanja ključnih podatkov glede dovoljenj za obratovanje družbe A. d. o. o., in s tem zavajanja toženke pri sklepanju pogodbe o odkupu poslovnega deleža B. B. z namenom pridobiti premoženjsko korist.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396-6, 398, 398/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke
Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074671
OZ člen 459, 459-2, 459-3, 459-4, 468, 468/1. ZVPot člen 39, 72, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. URS člen 23, 25.
potrošniška prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - notifikacija napak - obvestitev prodajalca o napaki - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - motorno vozilo - dodatna oprema vozila - izrecno dogovorjena lastnost vozila - sestavina glavne stvari - pritiklina - neobrazložena dokazna ocena - eventualna nasprotna tožba - povrnitev koristi
Res je, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila kamera kupljena kot dodatek oz. dodatna oprema, a vendar ne gre za "dodatek" v smislu strešnega prtljažnika ali dodatno vgrajene vlečne kljuke. Vzvratna kamera je, kot je splošno znano, integrirana v vozilo, slika je vidna na zaslonu na armaturni plošči, sam sistem pa je povezan z računalnikom vozila. Kamere zato ni mogoče povsem enostavno in brez posledic odmontirati, kar kaže bolj v smer sestavine kot pritikline.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - podaljšanje veljavnosti ukrepov - stiki z otrokom - odločba o stikih - pogoji za podaljšanje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor - nepredvidljivost - osebnostna primernost - neplačevanje preživnine - tek kazenskih postopkov - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zgolj ocena ogroženosti CSD, ki pretežno sloni na enostranskih informacijah predlagateljice in njenem doživljanju situacije, ne more predstavljati dokaza za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepa sodišča. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja, da je CSD v oceni zasledoval le koristi predlagateljice, medtem ko se do koristi otrok, glede katerih v dosedanjem postopku ni bilo ne zatrjevano ne izkazano, da jim stiki z očetom ne bi bili v korist, ne opredeli. Jasno pa je, da popolna in dolgotrajna prekinitev osebnih stikov vodi do oslabitve oziroma odtujitve odnosa med očetom in otroki, kar vsekakor ni v njihovo korist.
Čeprav se mora nasprotni udeleženec odzivati na vabila CSD in je to vsekakor oteževalna okoliščina v postopkih iz razmerij med starši in otroki, navedeno ne more biti podlaga niti za izrek ukrepov niti za njihovo podaljšanje. Tudi neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov (predlagateljica ima pravna sredstva za izterjavo v sodni odločbi določene preživnine), niti ni razlog predvidevanje, da bo ob sprostitvi stikov nasprotnega udeleženca z otroki prišlo do nasilja, ob neizkazanosti, da bi otroci bili deležni nasilja ali bili prisotni pri izvajanju nasilja nad predlagateljico v tem postopku obravnavanih dogodkih.
Zatrjevana nepredvidljiva in neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca ter njegov poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, niso razlog oziroma ne utemeljujejo podaljšanje ukrepov, še najmanj pa v odnosu do otrok. Prav tako ne občutki in strah predlagateljice pri zaslišanjih v okviru kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini in zanemarjanja otrok.
spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
Višje sodišče lahko zgolj pritrdi dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki temeljijo na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Iz ugotovljenega dejanskega stanja obravnavane zadeve jasno izhaja, da je bilo poslovno sodelovanje dobave gradbenega materiala dogovorjeno med tožencem in tožečo stranko.
Tožeča stranka je v svojih vlogah kontinuirano in konkretno zatrjevala, da je elektronska in SMS komunikacija potekala med A. A. in tožencem, slednje pa je nato izkazovala z zaslišanjem A. A. ter listinskimi dokazi. Izpovedbe priče v sklopu razčiščevanja takšnih trditev in s tem povezanih pojasnil v smislu identifikacije telefonske številke tako ni mogoče šteti za širjenje trditvene podlage, pač pa za dokazovanje obstoječih trditev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - sodelovanje v zapuščinskem postopku - izvedensko mnenje - neposredna zaznava sodnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nasprotna udeleženka zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč (vsaj na enem področju svojega udejstvovanja). Sodišče je pravilno zaključilo, da so podani razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, čeprav je predlagateljica predlog umaknila. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato pravilna in skladna z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1. Navedba, da ima nasprotna udeleženka dobre odnose s predlagateljico, ki zanjo skrbi in jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje ter je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater, pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na potrebnost skrbniške pomoči nasprotni udeleženki na, kot je bilo že navedeno, vsaj enem področju njenega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku.
pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentna pripoznava dolga
Pripoznava je enostranska izjava volje, ki učinkuje ne glede na upnikovo privolitev in ne glede na obliko izjave. Dana je lahko izrecno ali s konkludentnim ravnanjem.
Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 75/2, 77. ZFPPIPP člen 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nadomestni odvzem - izločitvena pravica - denarna terjatev - prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo
V obravnavani zadevi je bil stečajnemu dolžniku v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem (nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da takšen način odvzema premoženjske koristi ne daje podlage za zaključek, da je bilo s pravnomočno kazensko sodbo odločeno o izločitveni pravici upnice. Kadar je prejemniku koristi naloženo plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1), se to s stališča stečajnega prava ne obravnava kot izločitvena pravica, ampak kot terjatev.
ZPP člen 247, 339, 339/2, 339/8, 339/8-2, 339/14, 339/14-2. URS člen 14, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13.
sodni izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pritegnitev novega izvedenca - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - pravica do izjave
Zgolj strankino nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za postavitev novega sodnega izvedenca, A. A. pa je v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo z dne 28. 6. 2023 pojasnil, da je strokovno usposobljen za opravljanje meritev nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij, saj je kot sodni izvedenec na Ministrstvu za pravosodje opravil tudi izpit iz tehnične akustike (list. št. 532). Posledično so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
prepoved približevanja določeni osebi - nepravdni postopek - hitrost postopka - stopnja verjetnosti - stroški postopka - postopek po ZPND - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.
V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
Ugovor zastaranja se nanaša na utemeljenost tožbe - gre za ugovor ugasle pravice. Njegov učinek je v tem, da je sicer nastala pravica ugasnila. Pravilna presoja utemeljenosti ugovora zastaranja je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o začetku teka zastaranja, o morebitni prekinitvi ali pretrganju zastaranja, tožeča stranka se na pretrganje zastaranja ne more prvič sklicevati šele v pritožbenem postopku.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina uporabnine - dokazni sklep - formalna zavrnitev dokaznega predloga
Dejstvo, da se premično skupno premoženje zakoncev nahaja v nepremičnini, ki je izključna last enega od njiju, ni pravni temelj za brezplačno uporabo nepremičnine drugega zakonca, saj kot beseda pove, gre za premično premoženje, ki ga je mogoče premakniti (iz ene nepremičnine v drugo).
Zaradi souporabe kopalnice s strani ene osebe je od ocenjene uporabnine potrebno odšteti 5 %. Sodišče pravilno ugotavlja, da sta 32 mesecev kopalnico souporabljali dve osebi in je tako potrebno od ugotovljene mesečne uporabnine odšteti 10 %.
Za obseg neupravičene obogatitve je pomembno predvsem dejstvo, da je imela toženka na razpolago celotno stanovanje, s souporabo vrta, kletne shrambe, kar pa je v omejenem obsegu tudi izkoristila. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tem ni pomembno, kako so se uporabniki stanovanja (toženka in sinova) dogovorili o uporabi prostorov, saj gre za njihov notranji dogovor, ki na višino uporabnine ne vpliva.
zagovornik po uradni dolžnosti - nagrada - sprememba odvetniške tarife
Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po odvetniku
Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.
Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.
DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 162.
zavrženje pritožbe - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - omejitev stikov - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - pravni interes za pritožbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075634
ZPP člen 13, 212, 236a, 286b. OZ člen 435.
ni predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - opozorilo nasprotne stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - pisna izjava priče - kupoprodajna pogodba - realizacija pogodbe - denarna obveznost v tuji valuti - valutna klavzula - pavšalni pritožbeni očitki
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče lahko priče pozvalo, da podajo pisno pričanje o vprašanjih, ki bi jih sodišče štelo za relevantna. Toženka bi lahko lahko to tudi sama predlagala, pa niti ne trdi, da bi to storila.