ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ocena delovne uspešnosti - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZPIZ-1 člen 109, 110. ZPIZ-2 člen 61, 108, 108/2. URS člen 14.
del vdovske pokojnine - delna starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni trditvi, da je tožnico kot vdovo s priznano delno pokojnino treba enako obravnavati kot vdovo, ki ji je priznan sorazmerni del starostne pokojnine in ji skladno z 61. členom ZPIZ-2 priznati še 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine. Tožnica starostne pokojnine ni uveljavljala, saj je še vedno prijavljena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Delovno razmerje tožnici ni prenehalo. Skladno z drugim odstavkom 108. člena ZPIZ-2 ni podan ključni pogoj za priznanje pravice do pokojnine, to je prenehanje obveznega zavarovanja.
Zakaj ne gre enačiti delne pokojnine in sorazmernega dela starostne pokojnine, je sodišče pravilno pojasnilo, saj pravica do starostne pokojnine vključuje tudi izplačevanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Sorazmerni del starostne pokojnine je njen del in ne neka posebna vrsta pravice, kot je delna pokojnina. Zato ne gre za vsebinsko identični pravici, ki bi omogočali primerljivost in kar bi lahko predstavljalo neenakopravno obravnavo in kršitev 14. člena Ustave RS.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - iztek roka na soboto
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v podatke na spletni strani Policije ugotovilo, da je Policijska postaja vodnikov službenih psov A. ob sobotah zaprta. Če je tako, ni pomembno, da naj bi prekrškovni organ tega dne "izvajal naloge". Drugačna razlaga bi pomenila, da so stranke postavljene v negotov položaj, saj bi bil iztek roka odvisen od tega, ali nek prekrškovni organ določeno soboto slučajno dela, čeprav je po javno dostopnih podatkih zaprt.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - mesečna renta - odločitev po prostem preudarku
Iz stališč sodne prakse izhaja, da je pri določitvi odškodnine in rente je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel (pri čemer se upoštevajo vsi njegovi prihodki, tako iz naslova rednega kot tudi dodatnega dela), in koliko od tega bi dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov.
Natančne višine posameznega stroška tako niti ni potrebno ugotoviti, glede na to, da le-ti mesečno variirajo in da se včasih pojavijo tudi nepredvideni stroški (iz pritožbeno nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje npr. izhaja, da imata drugo in tretjetožnica prirojeno srčno napako in da trpita posledice zaradi prometne nesreče iz leta 2016), pa jih dejansko tudi ni mogoče ugotoviti z matematično natančnostjo.
pogoji za sodni depozit - predlog za sodni depozit - sodni depozit
Pritožbeno nesporno namreč je, da je navedeni pravdni postopek že pravnomočno zaključen.
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da revizija kot izredno pravno sredstvo niti ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člen ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da predlagateljica v zvezi s pravdnimi stroški ni izkazala materialnopravne podlage za položitev predmetnega denarnega zneska v sodni depozit (302. člen OZ, v zvezi z 203. členom ZNP-1), torej, da se ne ve zanesljivo kdo je upnik.
prepoved približevanja določeni osebi - nepravdni postopek - hitrost postopka - stopnja verjetnosti - stroški postopka - postopek po ZPND - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.
V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
Višje sodišče lahko zgolj pritrdi dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki temeljijo na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Iz ugotovljenega dejanskega stanja obravnavane zadeve jasno izhaja, da je bilo poslovno sodelovanje dobave gradbenega materiala dogovorjeno med tožencem in tožečo stranko.
Tožeča stranka je v svojih vlogah kontinuirano in konkretno zatrjevala, da je elektronska in SMS komunikacija potekala med A. A. in tožencem, slednje pa je nato izkazovala z zaslišanjem A. A. ter listinskimi dokazi. Izpovedbe priče v sklopu razčiščevanja takšnih trditev in s tem povezanih pojasnil v smislu identifikacije telefonske številke tako ni mogoče šteti za širjenje trditvene podlage, pač pa za dokazovanje obstoječih trditev.
pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentna pripoznava dolga
Pripoznava je enostranska izjava volje, ki učinkuje ne glede na upnikovo privolitev in ne glede na obliko izjave. Dana je lahko izrecno ali s konkludentnim ravnanjem.
Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno.
Skladno z določbo 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je sodišče konkretni dejanski stan pravilno materialnopravno utemeljilo in sicer, da tožnik ni uspešno opravil prevzetega posla, ker ni izpolnil obveznosti, ki jih je kot podjemnik prevzel. Prevzeta obveznost tožnika je bila v seznanitvi toženca z napakami na motorju oziroma v doseženem rezultatu, to je pravilno delujočem motorju čolna.
zagovornik po uradni dolžnosti - nagrada - sprememba odvetniške tarife
Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00074832
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom mamil - vzročna zveza - dvom - prekršek
Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu presega izvršitev cestnoprometnega prekrška, ki predstavlja abstraktno nevarnost v cestnem prometu, saj se za kazensko odgovornost storilca zahteva povzročitev (vsaj) neposredne nevarnosti za življenje ali telo, ki mora biti objektivno predvidljiva in do katere ne bi prišlo, če bi voznik upošteval zahteve dolžnostnega ravnanja, ki jih nanj naslavljajo relevantni cestnoprometni predpisi. Pri kaznivem dejanju nevarne vožnje mora biti izkazana tudi vzročna zveza med izvršitvenim ravnanjem storilca in prepovedano posledico, zaradi česar mora sodišče oceniti tudi, ali je storilčeva protipredpisna vožnja povzročila konkretno ogrozitev kakšne osebe, s tem pa torej po vsebini tudi, ali je imela (v konkretnem primeru) prepovedana droga tak vpliv na njegove psihofizične sposobnosti, da je vodil do prepovedane posledice, tj. konkretne ogrozitve v manifestirani prometni nesreči, nato pa v poškodbe drugih udeležencev v prometu.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po odvetniku
Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.
Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.
spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).
ZPP člen 247, 339, 339/2, 339/8, 339/8-2, 339/14, 339/14-2. URS člen 14, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13.
sodni izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pritegnitev novega izvedenca - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - pravica do izjave
Zgolj strankino nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za postavitev novega sodnega izvedenca, A. A. pa je v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo z dne 28. 6. 2023 pojasnil, da je strokovno usposobljen za opravljanje meritev nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij, saj je kot sodni izvedenec na Ministrstvu za pravosodje opravil tudi izpit iz tehnične akustike (list. št. 532). Posledično so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
odškodninska odgovornost - javni uslužbenec - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi - naklepna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravno ravnanje - kvalificirana stopnja napačnosti - kvalificirana protipravnost - davčni postopek
Odškodninsko odgovornost toženca kot javnega uslužbenca ureja Zakon o javnih uslužbencih. Ta v tretjem odstavku 135. člena določa, da lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povzročilo škode tudi od tistega, ki je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Na tej podlagi tožnik tudi utemeljuje odškodninsko odgovornost toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo.
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja na splošno pomeni ravnanje v nasprotju s pravom. Povzročitelj škode torej ravna protipravno, če na nedovoljen način prekrši pravo, ki varuje nek zavarovani interes tretjega (oškodovanca). Kakršenkoli poseg v pravne interese oškodovanca torej še ne pomeni protipravnosti. Napake v postopku, pri dokazni presoji in pri uporabi materialnega prava, ki niso zunaj okvira pravne dopustnosti, ne utemeljujejo protipravnosti ravnanja oblastnega organa. Ravnanja oblastnih organov so protipravna le v primerih kvalificirane napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Namen (naklep) pa je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074594
ZPP člen 11, 212, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 279c, 279c/1, 279c/5, 286b, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 3, 82. ZUreP-2 člen 191, 191/5.
pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - program vodenja postopka - kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost - pravni temelj odškodninske obveznosti - povzročitelj škode - regresni odškodninski zahtevek - izpolnitev plačila odškodnine - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - razlaga pogodbenih določil - prodajna pogodba - predkupna pravica občine na nepremičninah
Nobenih ovir ni, da po pripravljalnem naroku sodišče prve stopnje ne bi takoj prešlo k obravnavanju glavne stvari, v okviru odprtega sojenja pa lahko sodnik svoje videnje o tem, kaj je bistvo sporne zadeve, poda tudi že na prvem naroku za glavno obravnavo (svoje mnenje in predvsem dokazni postopek namreč vedno lahko tudi spremeni). Tudi sicer je pripravljalni narok namenjen dopolnitvi trditev in pravnih naziranj ter predlaganju nadaljnjih dokazov, sodišče pa je prosto v oceni, ali je v konkretnem pravdnem postopku tako postopanje potrebno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - podaljšanje veljavnosti ukrepov - stiki z otrokom - odločba o stikih - pogoji za podaljšanje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor - nepredvidljivost - osebnostna primernost - neplačevanje preživnine - tek kazenskih postopkov - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zgolj ocena ogroženosti CSD, ki pretežno sloni na enostranskih informacijah predlagateljice in njenem doživljanju situacije, ne more predstavljati dokaza za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepa sodišča. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja, da je CSD v oceni zasledoval le koristi predlagateljice, medtem ko se do koristi otrok, glede katerih v dosedanjem postopku ni bilo ne zatrjevano ne izkazano, da jim stiki z očetom ne bi bili v korist, ne opredeli. Jasno pa je, da popolna in dolgotrajna prekinitev osebnih stikov vodi do oslabitve oziroma odtujitve odnosa med očetom in otroki, kar vsekakor ni v njihovo korist.
Čeprav se mora nasprotni udeleženec odzivati na vabila CSD in je to vsekakor oteževalna okoliščina v postopkih iz razmerij med starši in otroki, navedeno ne more biti podlaga niti za izrek ukrepov niti za njihovo podaljšanje. Tudi neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov (predlagateljica ima pravna sredstva za izterjavo v sodni odločbi določene preživnine), niti ni razlog predvidevanje, da bo ob sprostitvi stikov nasprotnega udeleženca z otroki prišlo do nasilja, ob neizkazanosti, da bi otroci bili deležni nasilja ali bili prisotni pri izvajanju nasilja nad predlagateljico v tem postopku obravnavanih dogodkih.
Zatrjevana nepredvidljiva in neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca ter njegov poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, niso razlog oziroma ne utemeljujejo podaljšanje ukrepov, še najmanj pa v odnosu do otrok. Prav tako ne občutki in strah predlagateljice pri zaslišanjih v okviru kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini in zanemarjanja otrok.