ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3, 274. ZVZD člen 9, 25. ZPP člen 8, 14.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - vzročna zveza - vzročnost za škodni dogodek - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nevarna dejavnost - delovni stroj kot nevarna stvar - odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - I. kategorija invalidnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti
Pritožnica zanemarja osnovni vzrok za nezgodo, to je ravnanje prvega toženca, ki je bil ob škodnem dogodku delavec druge toženke. Ravnanja oziroma opustitve zavarovanca ter njegovega delodajalca se lahko odrazijo v njunem soprispevku k škodi, ne moreta pa biti skoraj izključno odgovorna za nastalo škodo. Takšna porazdelitev odgovornosti, kot jo želi tožena stranka, bi nasprotovala pravnomočni obsodilni kazenski sodbi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika - namen skrbništva - zaščita interesov stranke - navzkrižje interesov - družinski član - sorodstveno razmerje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
URS člen 23. ZFPPIPP člen 14, 55. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 71, 71/5, 272, 272-2, 272-3.
predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga - nedopustno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - nasprotna izvršba
Tožnik kot vrsto začasne odredbe predlaga prepoved tožencu opraviti izvršilna dejanja na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepoved vložitve predloga za izvršbo in posledično prepoved opravljanja izvršilnih dejanj neprimerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.
ZFPPIPP člen 70, 103, 103/1, 103/4, 103/4-2, 104, 104/8, 224, 224/1, 353. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 6, 6/1, 6/1-1.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - izplačilo nagrade
Nadomestilo za preizkus terjatev je odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP), upnica pa ugotovitve sodišča prve stopnje o številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev s pritožbo ne izpodbija.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
OZ člen 382, 382/2, 547, 547/2, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - dokazna ocena - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz
Sodišče je dolžno (po tehtanju predlaganih dokazov) izvajati zgolj dokaze o dejstvih, ki so v sporu pravno relevantna. To so tista dejstva, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Če je dokazni predlog pavšalen ali nesubstanciran oziroma če sodišče oceni, da izvedba dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, dokaza ni dolžno izvesti.
vsebina obveznosti - denarna terjatev - dogovor o načinu izpolnitve - kompenzacija - predmet izpolnitve - prepoved zlorabe pravic
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožeča stranka zaradi dogovorjenega plačila s kompenzacijo ne more zahtevati plačila v denarju, še manj pa to pomeni, da je zapadlost toženkine obveznosti odložena za nedoločen čas. Ne glede na dogovor o kompenzaciji to ne pomeni, da nasprotna stranka svoje obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled, če se terjatve niso kompenzirale. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv, zatrjevani neuspeh njene izvedbe pa sodi v sfero tožene stranke. Edini učinek neizvršene kompenzacije je v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni prenehala.
postopek osebnega stečaja - sprememba predračuna stroškov
Pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče predvideti, ali bodo potrebni drugi sodni postopki ter natančna ocena teh stroškov. Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stečajnega upravitelja, koliko stečajne mase bo porabljeno za stroške stečajnega postopka. Zato je za presojo spremembe predračuna stroškov odločilnega pomena, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Obdolženec naj bi posedoval sorazmerno veliko količino konoplje, tudi glede na lastne navedbe o uživanju slednje. Ravno tako je bila obdolžencu zasežena oprema za hidroponsko gojenje, tehtnica, v preteklosti pa je že bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Obdolženec je brez zaposlitve in brez lastnih sredstev za preživljanje. Na podlagi vsega nevedenega je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec izvršul očitano kaznivo dejanje.
začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - največja korist otroka - zakonita obveznost preživljanja - preživljanje mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dejansko bivališče - socialno stanje - prosti preudarek - standard verjetnosti - nedovoljene pritožbene novote
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice.
ZPP člen 78, 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 245, 383, 386.
osebni stečaj pravdne stranke - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravica stranke do vložitve pritožbe - nedovoljena pritožba
Z začetkom postopka osebnega stečaja tožnica ne more več samostojno opravljati procesnih dejanj, saj jo zastopa stečajni upravitelj kot njen zakoniti zastopnik, glede na to, da spada vtoževana terjatev v stečajno maso tožnice. Zato lahko vsa pravdna dejanja v imenu tožnice opravlja le upravitelj, ki po samem zakonu pridobi vsa pooblastila za zastopanje tožnice v tej pravdi.
Tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep bi že ob njeni vložitvi moral odobriti stečajni upravitelj, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese tožnice kot pravdno nesposobne stranke. Sodišče ni bilo dolžno seznanjati upravitelja z opravljenim procesnim dejanjem tožnice ter ga pozivati, da sporoči, ali ga odobrava.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - omejeni pritožbeni razlogi - stavba z več posameznimi deli
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Predložena dokazna listina pa ni bila relevantna za odločanje o opravičljivosti zamude. Šlo je namreč za odpustno pismo starejšega datuma. Poleg tega je tožena stranka vedela, da zoper njo teče postopek, zato bi si morala organizirati prejem poštnih pošiljk tako, da bi bila z njimi pravočasno seznanjena.
OZ člen 179. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14.
padec s stola - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obseg škode - posledice škodnega dogodka - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - predhodne degenerativne spremembe - načelo proste presoje dokazov - izvedenec medicinske stroke - višina denarne odškodnine - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med škodnim dogodkom in celotno škodo s potrebno več kot 50 % verjetnostjo. Glede na izvedeniško mnenje, ki mu je sodišče utemeljeno sledilo, bi tožnik enako škodo utrpel tudi ob siceršnjem naravnem poteku bolezni. V primeru predhodnih bolezenskih ali degenerativnih stanj je treba rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretne težave oškodovanec trpel tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo. Zgolj dejstvo, da je bila bolezen diagnosticirana neposredno po škodnem dogodku in da je posledično tožnik takrat pričel z zdravljenjem, še ne pomeni, da so nevšečnosti, ki jih je imel zaradi zdravljenja, posledica škodnega dogodka. Ne gre namreč za težave, ki se ob odsotnosti škodnega dogodka sploh ne bi pojavile.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - uživalec prepovedanih drog - paranoidna shizofrenija - izvedenec psihiatrične stroke
Sodišče je na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in zdravje in življenje drugih, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076630
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 165, 165/3, 165/4.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - socialna ogroženost dolžnika - dobra vera - novacija - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - izkazanost pravnega interesa - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - delna razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - razvoj sodne prakse
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice. Z danimi pojasnili mu je treba omogočiti, da v okviru sklenitve kredita v tuji valuti razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto.
Pred sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti (s tujo variabilno obrestno mero) mora imeti potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja o potencialnem povečanju kreditnih obveznosti, ki ga sprejme s podopisom kreditne pogodbe, in ki se zaradi spremembe valutnega tečaja lahko udejanji šele med izvajanjem dolgoročne pogodbe, torej naknadno v celotnem obdobju odplačevanja kreditnih obveznosti. Kreditodajalec mu mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanja tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita oziroma na njegove finančne obveznosti, in sicer na način, da ta tveganja tudi dejansko razume.
Pojasnilna dolžnost mora biti pravilno izpolnjena že v sklenitveni fazi.
Ni treba, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče. Zadostuje, da bi se ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSC00074649
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 244, 244/1, 244/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263.
zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - izraba položaja - blanketna norma - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - pranje denarja - nasprotje med izrekom in razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe - predpis - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - predhodno kaznivo dejanje - predikatno kaznivo dejanje
Res je, da gre pri procesu odpiranja rudnika za "pripravljalna dejanja" za sledeče opravljanje gospodarske dejavnosti stricto sensu, istočasno pa gre pri tem ravno za spremljajočo oziroma podporno dejavnost, ki konstruira izvajanje gospodarske dejavnosti kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja tudi po praksi precedenčnega sodišča. Nedvomno je družba v postopkih nabavljanja opreme za rudnik že poslovala, obtoženec pa je bil s sredstvi družbe razpolagal prav pri tovrstnem poslovanju ter v evidentni vsebinski povezavi z načrtovanim izkoriščanjem rudnika oziroma (odplačnim) izkopavanjem cinka in svinca (kot registrirane dejavnosti družbe G., d. o. o.) po zagonu proizvodnje.
Protipravnost izrabe položaja kot ene od oblik storilčevega ravnanja po 244. členu KZ je prav v opravljanju dejanj, za katere je pooblaščen, v neskladju z njihovim namenom oziroma v neskladju z interesi družbe, s čimer se odrazi storilčev napad na notranjo (zlasti premoženjsko) varnost gospodarskega subjekta in napad na premoženjski interes družbe kot kazenskopravno varovano dobrino. V taki situaciji ni treba, da je izraba položaja (dodatno) konkretizirana še z navedbo pooblastil obtoženca (kot direktorja) družbe in z navajanjem pravne podlage, iz katere izhajajo njegova pooblastila oziroma upravičenja.
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja pranja denarja pomeni s pranjem prikriti izvor denarja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Primarni (pred)pogoj za obstoj pranja denarja je torej obstoj predhodnega kaznivega dejanja. To predikatno kaznivo dejanje mora biti resda ugotovljeno po objektivnem kriteriju, kot navaja tudi sodišče prve stopnje, toda v primeru, ko sodišče oceni, da predhodno dejanje ni kaznivo dejanje, ker da niso podani zakonski znaki tega kaznivega dejanja oziroma znaki niso konkretizirani, že pojmovno ne more biti izpolnjen pogoj, da je predikatno kaznivo dejanje po objektivnih kriterijih podano.