postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - vračilo predujma
Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je enak vsoti zneskov najnižjega nadomestila upravitelja, pavšalnega nadomestila za objave in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom (prvi in sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se sredstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založijo iz proračuna sodišča. V kolikor nato vrednost unovčene stečajne mase presega znesek založenega predujma, sodišče odloči, da se plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/8, 353, 399, 399/3, 401, 402, 402/1, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo nagrade
Stečajni upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). V kakšni zvezi je z opravljanjem tovrstnih nalog pritožbeni očitek, da je iz stečajnega spisa razvidno, da je stečajna upraviteljica delo slabo opravljala, pritožnica ne pojasni.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
hipoteka - izbris hipoteke - listina, ki je podlaga za izbris - izbrisno dovoljenje - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - pravnomočno zaključen izvršilni postopek
Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074882
KZ-1 člen 49, 49/2, 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - splošna pravila za odmero kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Sodišče sme skladno s petim odstavkom 58. člena KZ-1 izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let, če storilec, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu in pod nadaljnjim pogojem, če je v tem aktu za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, oziroma jo storilec prizna v sporazumu z državnim tožilcem (tako imenovana izjemna pogojna obsodba). Ta pogoj ni izpolnjen, če tožilstvo v obtožnici takšne sankcije ni predlagalo, na predobravnavnem naroku dne pa je za primer priznanja krivde predlagalo izrek zaporne kazni dveh let, denarno kazen 130 dnevnih zneskov po 75,00 EUR in izgon tujca iz države za čas treh let. Upoštevaje kaznovalni okvir iz tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 ter predvsem odsotnost kaznovalnega predloga tožilstva, kot ga predvideva peti odstavek 58. člena KZ-1, je bil izrek takšne pogojne obsodbe v konkretnem primeru nezakonit. Glede na jasno zakonsko besedilo kakršna koli "smiselna uporaba" določb petega odstavka 58. člena KZ-1 ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 14, 55. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 71, 71/5, 272, 272-2, 272-3.
predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga - nedopustno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - nasprotna izvršba
Tožnik kot vrsto začasne odredbe predlaga prepoved tožencu opraviti izvršilna dejanja na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepoved vložitve predloga za izvršbo in posledično prepoved opravljanja izvršilnih dejanj neprimerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
ZFPPIPP člen 70, 103, 103/1, 103/4, 103/4-2, 104, 104/8, 224, 224/1, 353. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 6, 6/1, 6/1-1.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - izplačilo nagrade
Nadomestilo za preizkus terjatev je odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP), upnica pa ugotovitve sodišča prve stopnje o številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev s pritožbo ne izpodbija.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
zmotna uporaba materialnega prava - ureditvena začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - bistvena sprememba
Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločb o prej izdanih ukrepih.
Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča.
stroški postopka - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - pritožba zoper sklep o stroških - pristojnost zunajobravnavnega senata
Pristojnost zunajobravnavnega senata je utemeljena tako na jezikovni razlagi, iz katere nedvomno izhaja, da se tretji odstavek 93. člena ZKP ne nanaša zgolj na drugi odstavek tega člena, to stališče pa dodatno podpirata tudi sistemska in logična razlaga. Med nabor sklepov, na katere se nanaša tretji odstavek 93. člena ZKP, sodi prav tako sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP, saj gre tudi v tem primeru za odločanje zgolj o višini stroškov. V tem se sklepa iz tretjega odstavka 92. člena ZKP in drugega odstavka 93. člena ZKP razlikujeta od sklepov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP in drugega odstavka 94. člena ZKP. V slednjih mora sodišče presoditi predvsem temelj za oprostitev stroškov oziroma za naložitev krivdnih stroškov. Takšnega stališča tudi ne omaje dejstvo, da se tretji odstavek 92. člena ZKP ne sklicuje na tretji odstavek 93. člena ZKP, saj prvo-navedena določba načina odločanja o končnem plačilu teh stroškov niti ne ureja. Kljub temu je na podlagi jezikovne, sistemske in logične razlage ter tudi predmeta presoje tako v sklepih iz tretjega odstavka 92. člena ZKP kot tudi iz drugega odstavka 93. člena ZKP, nedvomno mogoče zaključiti, da se tretji odstavek 93. člena ZKP nanaša na obe navedeni vrsti sklepov.
V obravnavani zadevi je sodni tolmač vložil stroškovnik na podlagi tretjega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP. Skladno s tem gre nedvomno za pritožbo zoper poseben sklep o višini stroškov, ki ni zajet v odločbi o glavni stvari, zato je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen zunajobravnavni senat po tretjem odstavku 93. člena ZKP.
predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - neutemeljeno zavrženje tožbe
Iz zakonske dikcije 27. člena ZDOdv sicer res izhaja, da gre za procesno predpostavko, ki mora obstajati ob vložitvi tožbe, vendar pa večinska sodna praksa dovoljuje, da tožeča stranka do vložitve tožbe (vsaj) predlaga Državnemu odvetništvu mirno rešitev spora in nato dokaz o neuspešni mirni rešitvi spora predloži kasneje (prim.: II Cp 1315/2018,...).
Za odločitev je pomemben namen določbe: razbremenitev sodišča in Državnega odvetništva. Ta pa je bil s tem, ko je Državno odvetništvo o zahtevku za mirno rešitev spora odločilo pred tem, ko je o njem odločalo sodišče, vsekakor dosežen. Okoliščine konkretnega primera zato po oceni višjega sodišča kažejo na to, da je v tem primeru zavrženje tožbe glede spornega dela zahtevka napačno (Cp 2214/2019).
dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - največja korist otroka - zakonita obveznost preživljanja - preživljanje mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dejansko bivališče - socialno stanje - prosti preudarek - standard verjetnosti - nedovoljene pritožbene novote
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086288
URS člen 35. KOP člen 8. ZPP člen 262, 286b, 408.
varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - največja korist otroka - izpodbijanje očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - kolizijski skrbnik mladoletnika - dokaz z analizo DNK - neizvedba dokaza - načelo oficialnosti v očetovski pravdi - sodni izvedenec - izjava o priznanju očetovstva
Tožba otroka na izpodbijanje očetovstva je otrokova pravica, ne pa pravno sredstvo otrokovega očeta za razbremenitev očetovstva. V okoliščinah, kot so konkretne, je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost izraženi izjavi otroka po ohranitvi nespremenljivosti družinskih razmerij pred pravico prvega toženca do seznanitve o njegovem biološkem očetovstvu.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Obdolženec naj bi posedoval sorazmerno veliko količino konoplje, tudi glede na lastne navedbe o uživanju slednje. Ravno tako je bila obdolžencu zasežena oprema za hidroponsko gojenje, tehtnica, v preteklosti pa je že bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Obdolženec je brez zaposlitve in brez lastnih sredstev za preživljanje. Na podlagi vsega nevedenega je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec izvršul očitano kaznivo dejanje.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
pisna oporoka pred pričami - izpodbojnost oporoke - pisna izjava priče - dokazna ocena
Ob zgoraj opisani procesni ureditvi načina izvedbe dokaza z zaslišanjem priče zahteva stranke po neposrednem zaslišanju priče ne pomeni samodejne izključitve predložene pisne izjave priče kot enega od med seboj prirejenih dokazov. Sistem proste dokazne ocene iz ZPP ne pozna zaključenega kroga dokaznih sredstev, zato ni mogoče najti opore za pritožbeno stališče, da v primeru strankine zahteve za neposredno zaslišanje priče to izključuje odkazno oceno pisne izjave te priče kot ene od dveh možnih metod izvedbe tega dokaza. Omenjena zahteva stranke zgolj pomeni, da mora sodišče pričo kljub pridobljeni pisni izjavi neposredno zaslišati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Predložena dokazna listina pa ni bila relevantna za odločanje o opravičljivosti zamude. Šlo je namreč za odpustno pismo starejšega datuma. Poleg tega je tožena stranka vedela, da zoper njo teče postopek, zato bi si morala organizirati prejem poštnih pošiljk tako, da bi bila z njimi pravočasno seznanjena.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški izvršitelja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ugovarja obstoju terjatve in navaja, da se je z upnikom dogovoril o poravnavi, niso pravno nerelevantne. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.