ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - sklic skupščine - težko nadomestljiva škoda - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - manjkajoči razlogi
Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.
V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
pripor - zagovornik po uradni dolžnosti - oprava procesnega dejanja
Glede na to, da je sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti konstitutivne narave in kot tak učinkuje z dnem izdaje oziroma ne glede na to, kdaj je bil postavljenemu zagovorniku vročen, zagovornik odvetnik B. B. od izdaje sklepa o razrešitvi ni imel več podlage za opravljanje dolžnosti zagovornika po uradni dolžnosti, zato v času vložitve obravnavane pritožbe ni bil več upravičenec za opravo tega procesnega dejanja.
Bistven zaključek sodišča prve stopnje, ki mu zagovornik nasprotuje, je, da naj bi bila zasežena droga na hišni preiskavi na naslovu A. 00 obdolženčeva, kar je logično utemeljilo s tem, da naj bi obdolženec te prostore uporabljal. Zagovornik pri tem poskuša prepričati, da je obdolženec stanoval v drugem kraju, vendar pri tem ne uspe ovreči ugotovitev, da naj bi slednji uporabljal sporne prostore.
Dejstvo, da trenutno zaradi izvrševanja pripora zoper soobdolžene, fizični stik obdolženega B. B. z njimi niti ni mogoč, ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremeni.
Ponovitvena nevarnost je sicer na abstraktni ravni lahko podana pri kateremkoli obdolžencu, vendar mora biti za odreditev pripora ali hišnega pripora izkazana ne zgolj abstraktna, temveč realna in konkretna ponovitvena nevarnost, ki pa je pri obdolženemu A. A. (in ostalih soobdolženih, ki se nahajajo v priporu oz. hišnem priporu) nedvomno izkazana.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - vznemirjanje lastninske pravice - preprečitev uporabe sile - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je predlog presojalo v okviru določbe 272. člena ZIZ, ter zaključilo, da je tožnica kot upnica izkazala za verjetno, da terjatev obstoji oziroma ji bo nastala, vendar je treba izkazati kot verjeten obstoj še ene izmed alternativno določenih predpostavk iz drugega odstavka tega člena. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, je treba izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, poleg tega pa mora biti izpolnjen tudi pogoj reverzibilnosti. Sočasno je treba tehtati interese obeh strank. Zaključilo je, da tožnica ni izkazala okoliščin, ki bi razumno utemeljevale potrebo po izdaji predlagane regulacijske začasne odredbe.
Glede preprečitve uporabe sile je pravilno izpostavilo, da ni izkazano, da toženec z gradbenimi deli nadaljuje, parkirišče je v uporabi za namen parkiranja vozil, tekoča oziroma nameravana bodoča dela, kot izhaja iz razlogov sklepa sodišča, niso izkazana, zato ni mogoče zaključiti, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile.
odstop terjatve v zavarovanje - poroštvo - odgovornost za izterljivost - bodoče terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Res je sodišče prve stopnje navedlo, da morajo biti terjatve, za katere porok odgovarja, identificirane, vendar pa je v 11. točki obrazložitve jasno navedlo, da so bile te v poroštveni pogodbi dovolj identificirane, upoštevajoč tudi položaj toženca kot poroka, ki je bil ob odstopu terjatev zakoniti zastopnik toženke in je bil tudi oseba, ki je v imenu toženke opravila vsa dejanja toženke v zvezi z odstopom terjatev. Prav tako iz 8. člena točke b) pogodbe jasno izhaja, da se je toženec kot porok zavezal izpolniti vse obveznosti tako toženke kot Prodajalca kot tudi Dolžnika v zvezi s to pogodbo, obveznosti Prodajalca pa so se nanašale tudi na bodoče, torej še ne obstoječe terjatve, ki bi bile odstopljene.
Tudi če bi bila glede bodočih terjatev (terjatev toženke do A. d.o.o. na dan sklenitve pogodbe še ni obstajala) poroštvena izjava podana le glede odgovornosti toženke za izterljivost terjatev, pa je pomembno to, da odgovornost za izterljivost terjatev po 424. členu OZ vsebinsko pomeni zavezo, da bo prevzemnik terjatve terjatev lahko izterjal od dolžnika.
Tožnica je izterjavo poskusila doseči, saj je dosegla pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine do dolžnika te terjatve, vendar je izkazano (to niti ni sporno), da z izvršbo ni uspela, družba (dolžnik) je bila v posledici zaključka stečajnega postopka, v katerem ni prišlo do razdelitve upnikom, izbrisana iz sodnega registra. Zato tožnici ni mogoče očitati, da bi morala hkrati, da bi dosegla pretrganje zastaranja, zahtevek pred sodiščem naperiti tudi zoper toženko, da bi dosegla pretrganje zastaranja tudi zoper njo. Tako ravnanje bi bilo tudi neposlovno in nelogično ter takega kopičenja zahtevkov pred sodiščem od nje ni mogoče zahtevati. S pravnomočnim izvršilnim naslovom je dosegla tudi izkaz o obstoju terjatev, le izterjati je ni mogla zaradi pomanjkanja sredstev na strani dolžnika terjatve.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - procesna sposobnost stranke - pooblastilo odvetniku
Sodišče prve stopnje je odločitev o razvezi zakonske zveze pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 98. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri sme vsak zakonec, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, zahtevati njeno razvezo. Tisti izmed zakoncev, ki zahteva razvezo zakonske zveze mora torej dokazati, da je zakonska zveza zanj nevzdržna, ob čemer do nevzdržnosti zakonske zveze lahko pripelje katerikoli vzrok oziroma skupina vzrokov. Pri tem ni pomembno, ali je nevzdržna tudi za drugega zakonca, ker sodišče razveže zakonsko zvezo tudi, če drugi zakonec razvezi nasprotuje. Drži, da morata tako sklenitev kakor tudi razveza zakonske zveze temeljiti na svobodni odločitvi vsakega posameznika, za razvezo zakonske zveze pa zadošča že, da eden izmed njiju sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
izvršba na nepremičnino v solastnini - pogoji za odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - odredba o prodaji - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
Določbe 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ni mogoče razlagati na način, da je terjatev v višini 135.000,00 EUR očitno nesorazmerna, posebej še, ker gre za terjatev, ki temelji na (gospodarski) pogodbi, sklenjeni v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ena četrtina vrednosti stavbe v nobenem primeru ne predstavlja očitnega nesorazmerja. Poleg tega je namen zakona, da se izvršba odloži, če gre za tako majhno terjatev, da je realno pričakovati, da jo bo v času odloga dolžnik poravnal na drug način. Sicer bi se odlog dejansko spremenil v položaj iz 169. člena ZIZ, ki pa se po izrecni določbi osmega odstavka tega člena za terjatve, kakršna je predmetna, ne uporablja.
ZOEE člen 69, 69/7. EZ-1 člen 144. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 245, 245/4. URS člen 87, 125, 153.
neupravičena obogatitev - neupravičen odjem električne energije - aktivna stvarna legitimacija - exceptio illegalis - nezakonit podzakonski akt
Po pojasnjenem navedena pogodbena podlaga ne daje aktivne legitimacije tožniku, temveč je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz naslova neupravičenega odjema električne energije S. d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja.
V četrtem odstavku 245. člena SONDSEE, na katerega se je tudi skliceval tožnik, je sicer opredeljena obveznost lastnika merilnega mesta, da solidarno in neomejeno odgovarja za neupravičen odjem skupaj z dejanskim uporabnikom sistema.
Podzakonski akti v vsebinskem smislu ne smejo določati nobenih obveznosti brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali vsaj z razlago določljivi (87. in 153. člen URS). SONDSEE kot podzakonski akt pa po pojasnjenem nedopustno določa novo obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSM00074327
ZDen člen 81.
oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje na podlagi zakona
Po 81. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) veljajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede denacionaliziranega premoženja samo, če je to v oporoki izrecno določeno. Volja zapustnika se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Gre za preferiranje zakonitega dedovanja v primeru denacionaliziranega premoženja. Vprašanje, ali velja oporočno razpolaganje tudi za denacionalizirano premoženje, je pravno vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče v zapuščinskem postopku. Zakonodajalec je tako uzakonil razlago oporoke v korist zakonitih dedičev (slednje je bilo tudi predmet ustavne presoje). Ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago, tako ne pride v poštev.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073866
ZPP člen 8. ZD člen 10, 10/2. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - celovita dokazna ocena - življenjska in ekonomska skupnost
V skladu s stališči sodne prakse govorijo v prid obstoja izvenzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za izvenzakonska partnerja (tako imenovana notorna skupnost). Pri navedenih okoliščinah gre zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne izvenzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati kvaliteto izvenzakonske skupnosti, pa je odločilna predvsem notranja komponenta, to je, kako vsak od "partnerjev" dojema svoj odnos do drugega "partnerja", in ali se volji obeh partnerjev ujemata.
Skupno bivanje torej ni izključni pogoj za nastajanje skupnega življenja, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
URS člen 14, 22, 23, 25, 33. OZ člen 557. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 5, 8, 165, 165/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - notarski zapis - sposobnost razsojanja - razumevanje postopka - alzheimerjeva bolezen - izjava pravno poslovne volje - izvedensko mnenje - zdravstveni karton - pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do enakega obravnavanja - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Predmetni postopek je usmerjen v ugotavljanje zmožnosti izraziti pravo poslovno voljo, sedaj že pokojne osebe, v določnem časovnem obdobju njenega življenja. Posledično je izključena možnost neposrednega pregleda, diagnostike ter zaslišanja te osebe kot pogodbene stranke. Sodišče druge stopnje zato sprejema stališče, da je v obravnavani zadevi na mestu uporaba znižanega dokaznega standarda nadpolovične verjetnosti. Ta zahteva, da tožnica, na kateri je dokazno breme, dokaže, da je verjetnost, da je bila pokojna ob sklepanju sporne pogodbe nerazsodna, večja od verjetnosti, da je bila v tem trenutku zmožna razsojati. Ali je tožnica temu dokaznemu standardu zadostila, pa izhajajoč iz argumentacije izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076221
ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.
Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
ZPP člen 140, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 325, 325/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v hišni predalčnik - navadna vročitev - predlog za dopolnitev sodbe - prepozen predlog - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 1/2020 zavzelo stališče, da med pisanja, za katera ZPP predvideva osebno vročitev, spadajo zgolj tožba, sodba sodišča prve stopnje, sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse in vabilo. Ob tem je pojasnilo, da je določbo treba razlagati tako, da se navedba izrednega pravnega sredstva nanaša na vložitev tega pravnega sredstva samega in ne na odločbo, zoper katero je izredno pravno sredstvo dovoljeno. Za odstop od te uveljavljene sodne prakse, ki ji vrhovno sodišče dosledno sledi tudi pri presoji pravočasnosti predlogov za dopustitev revizije in je podprta s pravno teorijo, pritožba ne ponudi utemeljenega razloga. Pritožbeno sodišče zato ne more pritrditi nasprotnim pritožbenim navedbam o drugačni jezikovni razlagi prvega odstavka 142. člena ZPP.
obnova sodnega postopka - postopek ureditve meje - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - nepravdni postopek ureditve meje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu ZNP in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede infrastrukturnih omrežij, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja krožne kabinske žičnice s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073692
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285c, 354, 354/1, 354/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravna opredelitev kaznivega dejanja - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - preizkus po uradni dolžnosti - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost
Ker sprejem priznanja krivde vodi v izrek obsodilne sodbe, je sodišče dolžno ugotavljati ustreznost pravne opredelitve dejanja v obtožbi, ko odloča o sprejemu priznanja krivde. Če oceni, da državni tožilec v obtožbi ni pravilno presodil, katera dejstva so pravno pomembna in katera ne, mora priznanje krivde zavrniti.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je-kljub priznanju krivde obtoženega-dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika možnih pravnih podlag.
Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila.