Dejstvo, da trenutno zaradi izvrševanja pripora zoper soobdolžene, fizični stik obdolženega B. B. z njimi niti ni mogoč, ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremeni.
Ponovitvena nevarnost je sicer na abstraktni ravni lahko podana pri kateremkoli obdolžencu, vendar mora biti za odreditev pripora ali hišnega pripora izkazana ne zgolj abstraktna, temveč realna in konkretna ponovitvena nevarnost, ki pa je pri obdolženemu A. A. (in ostalih soobdolženih, ki se nahajajo v priporu oz. hišnem priporu) nedvomno izkazana.
Nagrada za unovčenje in razdelitev, kot je predvidena v 7. členu Pravilnika, predstavlja plačilo za opravljeno delo tako v zvezi z unovčenjem stečajne mase kot tudi v zvezi z razdelitvijo. Drži, da so v obravnavani zadevi odpadla vsa opravila, predvidena v zvezi s prodajo premoženja. Vendar se višje sodišče ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi tega stečajni upraviteljici za opravljeno delo v zvezi z razdelitvijo premoženja ne bi pripadala nikakršna nagrada. Stečajna upraviteljica je v zvezi z razdelitvijo premoženja vendarle opravila določeno delo, pa čeprav le manjši del, sicer običajno potrebnih opravil.
Stečajna upraviteljica je pripravila le načrt razdelitve, ki je v primeru razdelitve stečajnemu dolžniku tudi eden najenostavnejših. Zato višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, ki jih je opravila stečajna upraviteljica, predstavlja 10 % sicer potrebnih opravil, katerim je namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev stečajne mase. Zato je stečajna upraviteljica upravičena do sorazmernega dela nadomestila.
Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.
V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Določbe 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ni mogoče razlagati na način, da je terjatev v višini 135.000,00 EUR očitno nesorazmerna, posebej še, ker gre za terjatev, ki temelji na (gospodarski) pogodbi, sklenjeni v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ena četrtina vrednosti stavbe v nobenem primeru ne predstavlja očitnega nesorazmerja. Poleg tega je namen zakona, da se izvršba odloži, če gre za tako majhno terjatev, da je realno pričakovati, da jo bo v času odloga dolžnik poravnal na drug način. Sicer bi se odlog dejansko spremenil v položaj iz 169. člena ZIZ, ki pa se po izrecni določbi osmega odstavka tega člena za terjatve, kakršna je predmetna, ne uporablja.