CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00073298
ZPND člen 21, 21/1, 22a, 22a/4, 22a/5, 22c, 22d, 22d/3, 22f, 22f/1, 22f/2, 23, 23/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.
izvršilni postopek - nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlog za odlog izvršbe - pravočasnost pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe
Glede na namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in samo naravo odločanja v postopku po tem zakonu bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po tem zakonu.
Utemeljeno je zaključiti, da ZKP od sodišča ne terja, da iz kazenskega spisa izloči besedilo, ki povzema vsebino nedovoljenih dokazov, temveč je temu zadoščeno že s samo izločitvijo takšnih dokazov.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilno zdravljenje - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - samomorilnost - ogrožanje zdravja in premoženja - povzročanje materialne škode - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - poseg v ustavne pravice posameznika - potrebnost ukrepa - alzheimerjeva bolezen - depresivne motnje
Udeleženec je v domačem okolju odklanjal hrano, pijačo in zdravila že 14 dni, s čimer je tvegal nastanek življenjsko ogrožujočih stanj (dehidracija, izstradanje, zdravstveni zapleti pri telesnih bolezni). Te okoliščine predstavljajo hudo ogrožanje zdravja in življenja, kar je eden od pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - lastnik - najemnik - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški pravdnega postopka
V primeru najema nepremičnine je neposredni dejanski uporabnik nepremičnine najemnik, ki je posledično tudi zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Ker je na podlagi zakona v primeru najema nepremičnine zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča najemnik, lahko v primeru, da je NUSZ plačal lastnik nepremičnine, na podlagi 197. člena OZ lastnik od najemnika zahteva povračilo plačanega zneska. Lastnik povračila plačanega zneska od najemnika ne bi mogel zahtevati le, če bi bilo med lastnikom in najemnikom izrecno dogovorjeno, da plačilo NUSZ bremeni lastnika.
razlaga pogodbene volje strank - spor majhne vrednosti - zahteva, da se opravi narok - izpoved stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - zavarovalna pogodba - odbitna franšiza - delovna nezgoda
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pomota upravnega organa v obrazložitvi odločbe ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe, saj postane le izrek pravnomočen. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke, saj le utemeljuje, zakaj je odločevalec sprejel odločitev, ki je razvidna iz izreka. Socialni spor ni namenjen varovanju negotovih hipotetičnih bodočih pravnih položajev. Na podlagi morebitne tožnikove nove vloge, bo toženec odločil o tožnikovih pravicah, koristih iz sistema socialne varnosti z novim upravnim aktom. Zoper tak dokončen upravni akt, bo tožnik ponovno užival sodno varstvo in tako ne bo v ničemer prikrajšan.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene), ki bi upravičevale taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00075550
ZZVZZ člen 87, 87/1.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini - nezgoda pri delu - vzrok nezgode - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem - obstoj protipravnosti - opustitev dolžnostnega ravnanja - vzročna zveza
Delavec je skupaj s sodelavcem kritičnega dne opravljal montažo ventilov na že izvedeno inštalacijo, pri čemer je uporabljal premični gradbeni oder, za kar je bil usposobljen, prav tako je šlo za zelo izkušenega delavca, ki je bil dela na višini in uporabe odra vajen. Glede na navedeno je nadzor delavcev večkrat dnevno zadostil potrebnemu nadzoru nad varnostjo pri delu in strožje dolžnosti nadzora (npr. prisotnosti nadrejenega (delovodje) ves čas opravljanja dela) delodajalcu ni mogoče naložiti.
Zgrešena je razlaga pritožnice, da tudi, če je poškodovani delavec ravnal kakorkoli napačno, to ne pomeni, da je bila vzročna zveza med opustitvami tožeče stranke in nastalo škodo pretrgana. Toženi stranki namreč sploh ni bila dokazana nobena opustitev konkretnega dolžnostnega ravnanja, ki bi zmoglo odvrniti nastanek škode, zato o (ne)pretrganju vzročne zveze med opustitvijo in škodo ni mogoče govoriti.
Nepristojnost sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma se upošteva zgolj na ugovor stranke. Ker prva toženka tega ugovora ni podala, druga toženka pa ga kot navadna sospornica ne more podati namesto prve toženke, ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Prva toženka in druga toženka sta sospornici, zaradi atrakcije pristojnosti je za obe stranki krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za eno izmed strank.
dopolnilna sodba na drugi stopnji - zakonske zamudne obresti
Ker ne gre za že razsojeno stvar, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 325. v zvezi s 349. členom ZPP predlogu ugodilo in izdalo predlagano dopolnilno sodbo, s katero je odločilo tudi o zakonskih zamudnih obrestih od višje prisojenega zneska odškodnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075092
ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - delovna obveznost - vsebina del - dela izven delokroga - soočenje prič - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje z zaključkom, da je tožnik izven njegovega delokroga in v nasprotju z navodili samovoljno odlagal odpadke v press kontejner, zaradi česar sodišču ni treba ugotavljati okoliščin v zvezi s pokrovom press kontejnerja, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in s tem v zvezi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je namreč tožnikovo delo po pogodbi o zaposlitvi (čiščenje dvorišča in pobiranje smeti, ločevanje odpadkov in praznjenje zabojnikov) nepravilno delilo na posamezna opravila v povezavi z ravnanjem z odpadki, ki naj bi spadala v tožnikov delokrog, in tista, ki naj bi ga (v teoriji) presegala oz. bila zunaj njega, namesto da bi pravilno ravnanje z odpadki pri drugi toženki obravnavalo kot celoto glede na dejanski potek tega dela in presodilo tudi, ali je bilo res nepričakovano, da bodo tožnik in njegovi sodelavci odpadke odnašali vse do press kontejnerja in jih odlagali vanj.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074123
ZDR-1 člen 164, 179. ZJU člen 140. ZPP člen 155.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - nezakonita odpoved - reintegracija delavca - zastaranje - odločitev o pravdnih stroških - potni stroški odvetnika
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica upravičena do odškodnine za neizkoriščen letni dopust tudi za čas po datumu nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, torej za celotno obdobje s pravnomočno sodbo za nazaj priznanega delovnega razmerja.
Obdobje za prenos letnega dopusta v tej zadevi ne vpliva na pravico do odškodnine za neizkoriščen letni dopust. Sodba, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, je postala pravnomočna dne 12. 5. 2016. Tega dne je tožnica šele pridobila pravico terjati izpolnitev obveznosti iz naslova koriščenja dopusta, ki je toženka ni izpolnila, tedaj pa je začel teči tudi zastaralni rok.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00077375
OZ člen 263, 264, 547, 760, 760/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - organi vodenja in nadzora - posojilo - nastanek škode - navadna škoda - načelo relativnosti obligacijskih razmerij
Pravilni so razlogi, da tožnica vtožuje navadno škodo (nevrnjeni del posojila z obrestmi) in ne izgubljenega dobička, vendar je napačen zaključek, da je šlo v segmentu škode kot zmanjšanja premoženja za nevtralen posel. Obširni razlogi sodišča prve stopnje o povezanosti poslov, o nekakšnem gledanju na posle kot celoto in o namenih sklenjenih pravnih poslov nimajo nobenih pravno relevantnih posledic, npr. v smeri nenastanka škode družbi A. OZ takšnih povezanih poslov ne ureja in zato zanje ni določenih nobenih (posebnih) pravnih posledic. Za presojo v konkretni zadevi je treba poleg zgoraj omenjenega ZGD-1 uporabiti obstoječe določbe OZ. Izpodbijana sodba ne vsebuje okoliščin, ki bi lahko kazale na morebitno neveljavnost sklenjenih poslov. Iz sodbe in iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da bi bila prava volja udeležencev poslov kakorkoli drugačna od izražene, čeprav so bili posli povezani in je bilo njihovo sklepanje namenjeno v zagotovitvi kreditiranja tretje družbe za nakup delnic.
Družba je torej s prejetim denarjem (zaradi protipravnih ravnanj tožencev) brez ustreznih zavarovanj (pretirano tvegano, neskrbno) razpolagala, ko ga je posodila naprej tretji družbi. Zato je družbi nastala navadna škoda v višini nevrnjenega posojila s pripadki. Gre za navadno škodo v obliki zmanjšanja oškodovančevega premoženja, ki se kaže v izgubi ali zmanjšanju vrednosti premoženja, in utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da se je škoda manifestirala v neplačilu terjatve.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074211
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 97e, 97e/2. KPJS člen 46, 46/2.
stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - delovni čas - vojak - usposabljanje vojakov - varovanje državne meje - straža
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da bi izvedba vojaških vaj in usposabljanj ob upoštevanju pravil Direktive 2003/88/ES onemogočila uresničitev njihovega namena. Namen vojaških vaj in usposabljanj je namreč kolektivna izurjenost pripadnikov oboroženih sil, ki se lahko doseže le z natančnim posnemanjem poteka pravih vojaških operacij, zato se v času usposabljanja od vojaških oseb utemeljeno zahteva neprekinjena prisotnost. Smisel neprekinjene prisotnosti na kraju usposabljanja je skupinsko soočenje z realnimi in ekstremnimi pogoji, v katerih potekajo vojaške operacije, zato so neutemeljene pritožbene navedbe o možnosti izvedbe vojaških vaj v rednem delovnem času, bodisi z rotacijo zaposlenih ali s prekinitvami.
Pripravljenost v zvezi s stražo predstavlja običajno službo, ki je po značilnostih in naravi podobna pripravljenosti v zvezi z varovanjem meje, zato obe dejavnosti spadata v področje uporabe Direktive 2003/88/ES.
Varovanje državne meje v vtoževanem obdobju ni predstavljalo odziva na izredne dogodke (izjema po tretji alineji izreka sodbe C‑742/19) ali vojaške operacije v pravem pomenu besede (izjema po prvi alineji izreka sodbe C‑742/19).
Pritožbeno ni sporno, da se je do leta 2022 straža organizirala v sistemu rotacij, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je takšen način organizacije dela možen.
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženka zamudila rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
Ker pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, toženka v nobenem primeru ne more biti uspešna s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki v obravnavanem primeru znaša 12,00 EUR.
Dolžnikove navedbe so morale vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
Ali je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku stroške za vložitev predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti in mu jih je dolžan povrniti, je v prvi vrsti odvisno od vprašanja, ali je upnik od dolžnika sploh utemeljeno zahteval plačilo terjatve, ki je predmet tega postopka, in zoper njo utemeljeno vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitev o tem vprašanju bo mogoče sprejeti šele ob odločitvi o ugovoru oziroma, če bo ugovoru ugodeno, ob končni odločitvi, ki jo bo sodišče sprejelo v nadaljnjem pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00074210
ZZVZZ člen 31, 31/1, 84, 84/1, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/1-4. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 18, 354, 354/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a.
nadomestilo plače - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - sodna pristojnost - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Ker je odločanje o pravici do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela kot pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njeni višini v pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v tem sporu ni podana sodna pristojnost (18. člen ZPP).
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 324, 324/3, 343, 343/4, 346.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izrek sklepa - vsebina izreka sklepa - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sama nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da se strinja z izrekom sklepa v delu, kjer se navaja, da se postopek za njeno postavitev pod skrbništvo ne bo uvedel. Tako s pritožbo ne more zase doseči ugodnejše odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (346. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V izrek sklepa pa sicer sodi le odločitev o ugoditvi ali zavrnitvi zahtevkov oziroma predlogov (tretji odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ne pa tudi vsa zatrjevana dejstva, ki jih navaja pritožnica v pritožbi.
ZPP člen 70, 270, 270/1, 270/2, 339, 339/2, 339/2-1. Sodni red (2016) člen 156, 156/5. URS člen 23, 23/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6. ZUTD člen 118, 118/2, 118/6, 155.
ničnost upravne odločbe - pravica do naravnega sodnika - ničnostni razlog - pavšalne navedbe - evidenca brezposelnih oseb
Ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki jo skozi svojo pritožbo na več mestih pavšalno smiselno navaja tožnik, je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v materialnem zakonu že v naprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnik v obravnavanem primeru konkretizirano niti ne zatrjuje.
Po določbi prvega odstavka 39. člena ZDR-1 je poudarek na dejanskem opravljanju dejavnosti in ne na dejavnosti, ki jo ima poslovni subjekt vpisano v registru, kar pomeni, da za presojo konkurenčne prepovedi ni odločilen datum registracije dejavnosti.
Utemeljeno toženec v pritožbi opozarja na neutemeljenost tožbenega zahtevka za povrnitev škode zaradi predpriprave pregleda cistern. Iz cenika tožeče stranke za preglede vozil in cistern izhaja, da pripravo cisterne na pregled izvede samostojni podjetnik in ne tožeča stranka. Da zato tožeči stranki zaradi predpriprave pregleda ni nastala škoda, je toženec izpostavil v pripravljalni vlogi. Teh trditev tožeča stranka ni prerekala niti ni npr. zatrjevala, da bi del plačila za predpripravo pregleda cistern pripadal samostojnemu podjetniku, preostali del pa tožeči stranki. Zato je treba v ugotovljenih okoliščinah šteti, da tožeča stranka ni bila prikrajšana zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in ji iz tega naslova ne pripada odškodnina v obliki izgubljenega dobička.
Pri ugotavljanju vzročne zveze med kršitvijo konkurenčne klavzule in škodo v obliki izgubljenega dobička gre za rekonstrukcijo oškodovančevega poslovanja, ki bi najverjetneje nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka - kršitve konkurenčne klavzule, oziroma za sklepanje, kakšen bi bil oškodovančev dobiček v prihodnjem obdobju, ki se opravi na podlagi preteklih ter v času škodnega dogodka predvidljivih okoliščin. Opraviti je treba primerjavo oškodovančevega dejanskega položaja s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo. Na ta način se oblikuje hipotetični scenarij "nekršitve". Predpostavka za priznanje odškodnine za povrnitev škode v obliki izgubljenega dobička je obstoj objektivne verjetnosti, da bi oškodovanec dobiček ustvaril, če mu to ne bi bilo preprečeno. Z vidika procesnega prava zadošča mejni prag zadostne verjetnosti, to je verjetnost, ki presega 50 odstotkov.
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati odškodnino v dejanskem ali pavšalnem znesku 20.000,00 EUR, če ne spoštuje konkurenčne klavzule. Zmotno je pritožbeno stališče toženca, da v pogodbi o zaposlitvi določena obveznost povrnitve škode v dejanskem znesku ali pavšalnem znesku predstavlja alternativno obveznost, tj. obveznost z več predmeti, pri čemer je dolžnik dolžan dati le enega, da bi bil prost obveznosti (384. člen OZ). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je s pogodbo o zaposlitvi v tem delu dogovorjen le en predmet obveznosti, tj. plačilo denarne odškodninske obveznosti, le višina te obveznosti je bila določena različno.
Navedeno pogodbeno določilo o povrnitvi škode zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule je nejasno. Razumeti ga je mogoče kot povrnitev škode v dejanskem znesku, lahko pa tudi kot povrnitev škode v pavšalnem znesku. Ker je pogodbena določba nejasna, jo je treba razlagati v skladu s 83. členom OZ, ki določa, da je treba v primerih, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke.