ZOR člen 195, 195/1, 200, 200/2. ZPP (1977) člen 37, 382, 382/2, 392.
povrnitev gmotne in negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - stroški v zvezi z zdravljenjem - revizija - dovoljenost revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - zamudne obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili prvi odstavek 195. člena ZOR, ko sta odločili, da mora tožena zavarovalnica tožnici povrniti stroške zdravniških pregledov, čeprav so bili opravljeni v samoplačniški ambulanti, saj so nastali zaradi škodnega dogodka. Prav tako je neutemeljen tudi očitek tožene stranke, da sta sodišči v zvezi s plačilom odškodnine za potne stroške in poškodovana oblačila tožnici prisodili zamudne obresti od zapadlosti terjatve in ne od dneva sojenja. Glede na to, da je tožnica že v tožbi realno ovrednotila stroške, ki jih je imela s prevozi med zdravljenjem, in vrednost poškodovanih oblačil, sodišče ob sojenju ni ugotavljalo zneska, ki bi bil potreben, da bi si tožnica sama reparirala škodo po stanju, kakršna je bila ob povzročitvi škode. Zato je pravilno odločilo, da zamudne obresti ne tečejo od dneva sojenja, temveč od zapadlosti posamičnih terjatev.
Višine odškodnin ne gre primerjati le z nominalno prisojenimi zneski in ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji (ko je bila odškodnina odmerjena) izdana. To velja zlasti za starejše odločbe, ko je bila inflacija višja, in so se zato tudi povprečne plače (ki jih kot merilo ekonomske zmožnosti družbe ponuja tudi tožena stranka) pogosteje in izrazito spreminjale. Zato je treba pred primerjanjem ugotoviti, kdaj je bila prvostopenjska sodba v primerljivem primeru izdana in kakšna je bila tedaj povprečna neto plača. Šele tako dobljeni skupni imenovalec dovoljuje primerjavo v skladu z 2.
odstavkom 200. člena ZOR.
Nadaljnje pomembno merilo za pravno odločilno primerjavo je dejstvo, da se odškodnina za negmotno škodo sestoji iz več postavk, ki so praviloma v določenem razmerju s celotno odškodnino, pa tudi med seboj. Res je sicer, da večje škode praviloma zahtevajo večjo odškodnino za vse odškodninske postavke. Vendar načelo individualizacije posameznega škodnega dogodka in posameznega oškodovanca, iz 1. odstavka 200. člena ZOR, včasih zahteva dugačno razmerje.
Odškodnina za strah je najbolj "samostojna" in včasih povsem neodvisna od končno nastale druge negmotne škode.
CZ člen 32. ZPD člen 18, 18-19. ZTV člen 1, 2, 2/1, 2/3, 5, 5-4, 9, 11, 13, 14, 15.UZITUL člen 4.URS člen 67, 67/1, 74.ZVK člen 17, 18. ZT člen 4.
vlaganja tujih pravnih oseb - pojem tujega vlagatelja - omejitve svobodne gospodarske pobude - javna korist
Zakonska ureditev ZTV o prepovedi vlaganja tuje osebe v domače podjetje, ki je v lasti tuje osebe, ni skladna z našim pravnim redom in z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo in jih zato v smislu določila 4. člena UZITUL ni mogoče uporabiti. Te prepovedi tudi ni mogoče šteti kot dopustne omejitve te svobode iz razloga javne koristi.
Zakonsko določeno svobodo tržnega delovanja je mogoče omejiti po 18. členu ZVK le v izključevalno naštetih primerih: če zaradi naravnih nesreč in podobnih razlogov nastopijo občutne motnje na trgu, pri preskrbi ali varnosti prebivalstva; če je to potrebno zaradi občutnih motenj na trgu zaradi pomanjkanja nujno potrebnih dobrin za prebivalce; in če je to potrebno za obrambo RS. Ti ukrepi niso trajne narave, temveč so namenjeni le sanaciji izrednih in časovno omejenih pojavov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40323
ZGD člen 2, 2/2, 461, 462, 559. ZUKZ člen 17, 17/1, 17/2. ZTV člen 2.ZSZ člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 57, 64. Ustavni amandma XCIX k URS točka 3.URS člen 68.
stavbna zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninska pravica na nepremičninah - pojem tuje pravne osebe - ničnost prodajne pogodbe
Tuje podjetje po ZGD je pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima sedež zunaj Republike Slovenije. Po načelu argumentum a contrario je tedaj gospodarska družba po ZGD domača pravna oseba, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tudi po določilu prvega in drugega odstavka 17. člena ZUKZ, ki sicer velja na splošno za vse pravne osebe, ima drugi toženec status naše osebe, saj je bil ustanovljen (in tako tudi vpisan v sodni register) po našem pravu - po ZGD.
Po pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS "po razveljavitvi 9. do 28. člena ZSZ ni več zakonskih ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe, ki jo ima prejšnji lastnik po 13. in 16. členu v zvezi s 64. členom navedenega zakona" (glej Poročilo VS RS št. 1/93), pri čemer izhaja iz obrazložitve še posebej, da ni več ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih. To stališče se sicer nanaša na dopustnost pravnega prometa s stavbnimi zemljišči med fizičnimi osebami, toda položaj ne more biti prav nič drugačen, če pri takem prometu nastopajo tudi pravne osebe.
avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice
Sporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev kot se zahteva za avtorsko stvaritev (člen 5 ZASP).
Razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev v smislu prvega odstavka 8. člena ZASP, ko pri tem tožeča stranka tudi ni konkretno izkazala, v čem bi naj to delo pomenilo bistveno ustvarjalno nadgradnjo drugih takih katalogov.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - kriteriji za odmero višine odškodnine - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotku tudi sicer predstavlja le določen orientacijski podatek, ki sodišču pomaga odmeriti pravično odškodnino in ki je kot dejanski podatek podvržen pravni presoji.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ravno posebno premoženje toženca je tisto, ki je odločilno vplivalo na večji delež toženca na skupnem premoženju. ZZZDR namreč postavlja zakonsko domnevo v prvem odstavku 59. člena, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Toženec je to uspel dokazati in je njegov delež na skupnem premoženju ustrezno večji ravno za toliko, kolikršen odstotek v sorazmerju do celotne vrednosti predstavlja njegovo posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt moža in očeta
Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju.
ZPP (1977) člen 489a.ZPSPP člen 10, 12.ZOR člen 100.
postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij - najem poslovnih prostorov
V najemni pogodbi z dne 25.11.1992 ni navedeno, da bi toženca opravljala kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost. Enako velja za oba aneksa. Zato tožencev ni mogoče uvrstiti med subjekte, za katere na podlagi 489.a člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
pritožba - sprememba odločbe prve stopnje v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Iz drugih razlogov organ druge stopnje ne more spremeniti odločbe druge stopnje (in ne tistih, ki so navedeni v določbah 263., 266., in 267. člena ZUP - 2. odst. 244 čl. ZUP) v škodo pritožnika, ker velja načelo, da stranka zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bila, če se ne bi pritožila. Zato organ druge stopnje ne more mimo razlogov iz 2. odst. 244. čl. ZUP spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica. Duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela. Šele tako huda kršitev je podlaga za odmero denarne odškodnine.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - delo z elektriko
Električni podaljšek sam ni nevaren. Nevarno je lahko delo v zvezi z njim. Delo pa je tožnik opravljal za toženo stranko. Zato je za odškodninsko odgovornost tožene stranke pomembno, ali je bilo tožnikovo delo, ki ga je opravljal zanjo in po njenem naročilu, nevarno.
Izjava tretjetoženca S. S. nima potrebnih kvalitet za vpis spremenjene trase služnostne pravice v zemljiško knjigo. Ne gre le za vprašanje manjkajočega zemljiškoknjižnega dovoljenja in neoveritve tretjetoženčevega podpisa, kar bi načeloma lahko nadomestila sodba, temveč predvsem za premajhno določnost tretjetoženčeve izjave. V prvi točki izjave je ta toženec navedel, da je hoja in vožnja po ponujeni parceli možna, saj tudi sam vozi po tej poti, v drugi točki pa, da drugotožencu dovoljuje enako hojo in vožnjo. Kaj je enaka hoja in vožnja oziroma koliko večji je obseg hoje in voženj, ki jih drugotoženec opravlja čez tožnikovo dvorišče, je v izjavi premalo določeno. Prav ta obseg pa je med strankami sporen.
Zato niti tretjetoženčeva izjava z dne 28.3.1995, niti sodba, ki v izreku te izjave ne omenja in je tudi ne dopolnjuje, ne moreta drugotožencu pravno omogočiti izvrševanja služnosti po ponujeni spremenjeni služnostni trasi.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov oz. stavbnih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede statusa nepremičnine iz zavezanca za denacionalizacijo
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ prve stopnje ni ugotovil statusa nepremičnine, ki je predmet zahtevka za denacionalizacijo, niti zavezancev za vračanje.
ZOR člen 137, 137/2, 138, 454, 454/1. ODZ paragraf 431, 920, 920/2, 1053. ZTLR člen 33.
prodaja - delna nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - zaplemba nepremičnine - denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - vzdrževanje obveznosti v veljavi
Ko je v letu 1957 prišlo do zaplembe gozda, bi kupec lahko ravnal po pravnem pravilu drugega stavka paragrafa 920 bivšega ODZ oziroma kasneje po drugem odstavku 137. člena ZOR. Izpolnitev pogodbe je bila v njeni sklenitveni fazi in še nekaj let kasneje možna. Zaplemba je povzročila naknadno nemožnost spolnitve, za katero pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih strank. V takem primeru je naknadna delna nemožnost v sami spolnitveni fazi kupcu po prejšnjih pravnih pravilih omogočala odstop od pogodbe. Enako možnost ima tudi po sedaj veljavnem drugem odstavku 137. člena ZOR, po katerem lahko razdre pogodbo ali pa ostane pogodba v veljavi, ima pa pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Tako zakonsko besedilo pomeni, da ne gre za razveljavitev pogodbe, saj je ta bila veljavno sklenjena in je bila izpolnitev v sklenitveni fazi tudi možna, pač pa gre za razvezo pogodbe zaradi kasneje nastale nemožnosti izpolnitve. Da pride do razveze pogodbe, je potrebno aktivno ravnanje prizadete pogodbene stranke. Tožnikov oče in tožnik kot njegov pravni naslednik nista tako ravnala. Nasprotno, vztrajala sta pri izpolnitvi pogodbe in sta kljub zaplembi sporni gozd še dolga leta koristila. Zato v obravnavani zadevi uporaba navedenih pravnih pravil oziroma zakonskih določb ne pride v poštev. Revizijsko sodišče se strinja z razlogi pritožbenega sodišča, da se je zaradi uveljavitve ZDen in vrnitve zaplenjenega premoženja toženki izkazalo, da je šlo le za začasno, čeprav dalj časa trajajočo delno nemožnost spolnitve pogodbe. Sedaj je spolnitev pogodbe mogoča.