URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075263
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZS člen 109, 109/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006).
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - omejitev pogodbene avtonomije - kontrahirna dolžnost - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006 in uporabi T 2005 nesorazmerno drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
izdaja sklepa – razglasitev sklepa – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nesklepčen predlog za izdajo začasne odredbe
Na naroku izdani sklepi postanejo perfektni šele z razglasitvijo in šele takrat je sodišče na njih vezano, če ne gre za sklepe procesnega vodstva (tretji odstavek 329. člena ZPP).
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarne narave.
nedovoljena pritožba – vodstvo postopka – odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo – razločitev postopka – enoten postopek – ločeni postopki – sklep procesnega vodstva
V obravnavani zadevi je tožnik vložil dva zahtevka in za drugega je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ločeno obravnava. Odločitev o razločitvi postopka se nanaša na vodstvo postopka, zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka, pa ni pritožbe.
Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.
Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0060994
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
javna priobčitev fonogramov - glasbeni nastopi v živo - tarifa zavoda ipf - začasna tarifa - exceptio illegalis - razlaga tarife - druge množične prireditve različnih vrst - posamezni sklop prireditve - višina nadomestila - skupni sporazum - stroški izterjave - odmera izvršilnih in pravdnih stroškov - nagrada za postopek
Začasna tarifa iz leta 2010 ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP. Čim je namreč mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife.
V skladu z ZOdvT se nagrada za ugovor v postopku izvršbe všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, ki poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
preizkus prijavljenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – sklep o preizkusu prijavljenih terjatev – pogojno priznana terjatev – nepogojna izjava upravitelja – napotitev na pravdo – leasing
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko je pritožnik v prijavi terjatve uveljavljal nepogojno denarno terjatev, izjave upraviteljice, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati niti kot delno priznanje prijavljene terjatve. Ker ji je upraviteljica nasprotovala, terjatev spada med prerekane terjatve.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje - pravna oseba - gospodarske družbe - zaključen katalog
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077089
ZIL-1 člen 18, 121, 121/1, 121/1-a. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 53, 53-c, 54, 54/5. ZPP člen 243.
pravice iz patenta – patent za drugačno medicinsko uporabo – izjeme glede možnosti patentiranja – novost – posredna kršitev patenta – tožba zaradi kršitve pravic – sklepčnost tožbe – zaslišanje izvedenca – zavarovanje postopka – zavarovanje produkta – posredna in neposredna kršitev patenta
Z ureditvijo posredne kršitve patenta je položaj imetnika patenta olajšan, saj zakoni, ki takšne določbe vsebujejo, kot kršitveno ravnanje izrecno urejajo tudi ravnanja, ki so zgolj posredno (preko tretjih oseb ali na drug način) usmerjena v uporabo izuma, ki je predmet patentnega varstva. Ko je sodišče prve stopnje z razlagalnimi metodami utemeljevalo obstoj posrednih kršitev, je torej izhajalo iz pravilnega izhodišča, ki je v korist imetnika patenta, to je, da na podlagi 18. člena ZIL-1 ni izključena protipravnost tudi v primeru posredne kršitve patenta.
Iz izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča ni mogoče sklepati, da sta toženki na omenjenem kongresu zdravilo predstavljali predvsem zdravnikom, ki se ukvarjajo izključno z zdravljenjem GIST. Seznanitev teh zdravnikom z novim zdravilom, ki vsebuje učinkovino imatinib, ob hkratni seznanitvi s patentno zaščito v korist tožeče stranke, ne pomeni kršitvenega ravnanja, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala usmerjenega ravnanja toženk h kršitvi tega patenta.
Če uveljavljeni režim predpisovanja in izdajanja zdravil omogoča, da se za zdravljenje GIST (kar je predmet patentne zaščite) izda tudi drugo zdravilo z vsebnostjo učinkovine imatilib, predstavlja to sicer resno nevarnost za izvotlitev zavarovanega položaja tožeče stranke. Vendar se pritožbenemu sodišču v kontekstu te pravde ni potrebno opredeljevati do vprašanja, ali bi v takem primeru lahko šlo za kršitevno ravnanje tretjega, ki je posegel v položaj tožeče stranke, oziroma ali je mogoče podana druga vrsta protipravnosti, ki onemogoča tožeči stranki dejansko učinkovitost monopola, ki ga ji zagotavlja patentna zaščita.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060993
ZIP člen 251, 251c, 251c/1, 251c/2. ZPP člen 308. SPZ člen 153, 153/1.
hipoteka – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – sodna poravnava – zastavitelj – singularno pravno nasledstvo – poplačilo iz hipoteke
Iz tožbe jasno izhaja, da toženka ni dolžnica, niti ni pravna naslednica dolžnikov, je le (so)lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin (do ½). Zato za vtoževani dolg ne odgovarja. Tožnica ima zoper toženko le zahtevek (s tožbo), da se zastavljene nepremičnine prodajo v skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ, a tega ne vtožuje.
ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZFPPIPP člen 53, 53/3,121, 121/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za obravnavo pritožbe – nastanek taksne obveznosti – zavezanec za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi – začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe – sestava sodišča – sklep izdal strokovni sodelavec
Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka, razen če zakon ne določa drugače. Za plačilo takse po tar. št. 5122 Taksne tarife zakon ne določa izjem od navedenega splošnega pravila. Zato je pritožnica z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe postala zavezanka za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi.