SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073705
OZ člen 101, 101/1, 101/2, 619, 632, 637, 637/3, 640.
podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – grajanje napak – jamčevanje za napake – upravičena oseba za sprejem obvestila o napaki – primarni jamčevalni zahtevek – refleksna škoda – uveljavljanje domnevne kršitve storjene nasprotni stranki – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – postavitev zahtevka v dveh valutah
Pravilo sočasne izpolnitve ureja situacije, ko si stojita nasproti enakovredni ne-izpolnitvi obeh strank. Predpostavlja se, da sta enakovredni pri pogodbah z enkratno in hkratno izpolnitvijo obeh pogodbenih strank. Pri bolj kompleksnih in mešanih poslih, kot je tudi obravnavani, pa se pravilo sočasnosti običajno poruši, saj se tovrstni posli izvajajo in financirajo postopoma. Pravilo sočasnosti je sicer mogoče uporabiti tudi pri delni neizpolnitvi takšnih obveznosti, vendar le v primeru uravnoteženega položaja obeh pogodbenih strank, če vsaka od njiju v času odločanja ni izpolnila enakovrednega dela svoje obveznosti.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – pravočasnost tožbe – motilno ravnanje – razlogi sklepa – pravica do izjave
Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375, 375/3, 375/3-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 15, 15/1, 15/2.
nagrada upravitelju – odmera in plačilo nagrade upravitelja – končno poročilo upravitelja – zamenjava upravitelja
Upravitelju gre zadnji del nagrade, ko predloži svoje končno poročilo. Upravitelj pridobi pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev in za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase takrat, ko je konkretno delo opravljeno, 10% vseh nadomestil pa takrat, ko upravitelj predloži svoje končno poročilo. Odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil je torej vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da tega poročila razrešeni upravitelj ni izdelal, torej mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. Pač pa gre plačilo za končno poročilo novemu upravitelju, ki je tako poročilo izdelal.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075263
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZS člen 109, 109/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006).
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - omejitev pogodbene avtonomije - kontrahirna dolžnost - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006 in uporabi T 2005 nesorazmerno drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083279
ZPP člen 142, 150, 195, 314, 324, 324/5. SZ-1 člen 94. OZ člen 9.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev odgovora na tožbo – obrazložitev zamudne sodbe – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – dolžnost izpolnitve obveznosti – nerazdelna obveznost – sosporniki – delna zamudna sodba
Obrazložitev zamudne sodbe je skladna z določbo petega odstavka 324. člena ZPP, upoštevaje, da v konkretnem primeru ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, ko bi od sodišča terjala obsežno pojasnjevanje, katere pravne norme je uporabilo in kako jih je razlagalo.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 231, 231-3. ZPP člen 356, 362, 362/1.
izpodbijanje domneve insolventnosti - dokazni standard za ugotavljanje insolventnosti - verjetnost - procesna legitimacija - insolventnost - domnevna baza - kratkoročna plačilna sposobnost - dolgoročna plačilna sposobnost - neupoštevanje napotkov pritožbenega sodišča
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče do terjatve pritožnika do dolžnika opredeljevalo zgolj v okviru presoje procesne legitimacije, kjer je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti (ki v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP za obstoj legitimacije zadostuje) ugotovilo obstoj terjatve upnika. Ko pa je presojalo obstoj insolventnosti (o katerem bi moralo sklepati s standardom prepričanja), pa je sicer pravilno ugotovilo, da zgolj na podlagi verjetno izkazane terjatve ni mogoče sklepati, da je dolžnik insolventen. Vendar bi bilo na neizkazano insolventnost dolžnika mogoče sklepati v tem smislu zgolj na podlagi dokazne ocene, da iz ponujenih in izvedenih dokazov ni mogoče sklepati na obstoj terjatve upnika kot dejanske predpostavke insolventnosti na podlagi višjega dokaznega standarda od verjetnosti. Takšnega dokaznega zaključka sodišče prve stopnje ni naredilo, ker je očitno (zmotno) izhajalo iz predpostavke, da tudi glede presoje insolventnosti zadostuje s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev upnika.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0060994
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
javna priobčitev fonogramov - glasbeni nastopi v živo - tarifa zavoda ipf - začasna tarifa - exceptio illegalis - razlaga tarife - druge množične prireditve različnih vrst - posamezni sklop prireditve - višina nadomestila - skupni sporazum - stroški izterjave - odmera izvršilnih in pravdnih stroškov - nagrada za postopek
Začasna tarifa iz leta 2010 ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP. Čim je namreč mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife.
V skladu z ZOdvT se nagrada za ugovor v postopku izvršbe všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, ki poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
Zavarovalnica je dolžna plačati provizijo le, če je o tem sklenjena pogodba med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico, ki pa je bila, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, veljavno odpovedana in je prenehala veljati.
Ni prav nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposredna zahteva zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije
ZPP člen 17, 17/2, 19. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZVZD člen 5.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – pristojnost delovnega sodišča – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – škoda zaradi opustitve delodajalca – dolžnost zagotovitve varnosti in zdravja pri delu – individualni delovni spor
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik od toženca kot delodajalca zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu. Zatrjuje obstoj ustnega dogovora o delovnem razmerju, krivdno odgovornost toženca pa utemeljuje z dolžnostjo delodajalca zagotoviti delavcu varnost in zdravje pri delu. Za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa je po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilno, na katero pravno področje se nanaša zahtevek – kje je urejena pravna podlaga za odločitev. To pa je odvisno od vsebine zahtevka. Ker tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel kot posledico opustitev delodajalca, gre za individualni delovni spor.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.