STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083835
SPZ člen 67, 67/5, 115, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – poslovna stavba – upravnik – upravičenost za zastopanje – posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – solastnina – dejanska etažna lastnina – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – rezervni sklad – pogodba o delitvi stroškov – veljavnost ključa delitve stroška rezervnega sklada – solastniški delež – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O tem, za kaj gre v konkretnem primeru za dejansko etažno lastnino, sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov, čeprav je bilo to dejstvo med pravdnima strankama sporno in čeprav je opredelitev ureditve lastninske pravice pravdnih strank na predmetni stavbi za odločitev pravno odločilna (v kolikor gre za (dejansko) etažno lastnino je določitev upravnika na podlagi drugega odstavka 118. člena SPZ posel rednega upravljanja in zadošča večinsko soglasje, v nasprotnem primeru, torej v kolikor gre za solastnino, pa je določitev upravnika oziroma upravitelja stvari skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ posel izrednega upravljanja in se zanj zahteva soglasje vseh solastnikov).
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375, 375/3, 375/3-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 15, 15/1, 15/2.
nagrada upravitelju – odmera in plačilo nagrade upravitelja – končno poročilo upravitelja – zamenjava upravitelja
Upravitelju gre zadnji del nagrade, ko predloži svoje končno poročilo. Upravitelj pridobi pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev in za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase takrat, ko je konkretno delo opravljeno, 10% vseh nadomestil pa takrat, ko upravitelj predloži svoje končno poročilo. Odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil je torej vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da tega poročila razrešeni upravitelj ni izdelal, torej mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. Pač pa gre plačilo za končno poročilo novemu upravitelju, ki je tako poročilo izdelal.
izdaja sklepa – razglasitev sklepa – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nesklepčen predlog za izdajo začasne odredbe
Na naroku izdani sklepi postanejo perfektni šele z razglasitvijo in šele takrat je sodišče na njih vezano, če ne gre za sklepe procesnega vodstva (tretji odstavek 329. člena ZPP).
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarne narave.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.
stroški postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - procesno dejanje sodišča - potrebnost naroka - posledice izostanka z naroka - dolžnost kritja stroškov
Na temelju 488. člena ZPP lahko sodišče izda sodbo tudi brez razpisa naroka, če med strankama ni sporno dejansko stanje. Izdaja sodbe je procesno dejanje sodišča in ne stranke; sodišče izda sodbo na takšen način, če presodi, da jo lahko. Ne more pa prvostopenjsko sodišče stranki naložiti, da naj ona nosi stroške, če sodišče samo ne izda sodbe brez naroka, čeprav bi jo lahko.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko vabilo na narok in jo opozorilo na posledice, če bi se naroka ne udeležila. Že zaradi grozečih pravnih posledic je imela tožeča stranka razlog, da se je naroka udeležila.
ZPP člen 17, 17/2, 19. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZVZD člen 5.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – pristojnost delovnega sodišča – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – škoda zaradi opustitve delodajalca – dolžnost zagotovitve varnosti in zdravja pri delu – individualni delovni spor
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik od toženca kot delodajalca zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu. Zatrjuje obstoj ustnega dogovora o delovnem razmerju, krivdno odgovornost toženca pa utemeljuje z dolžnostjo delodajalca zagotoviti delavcu varnost in zdravje pri delu. Za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa je po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilno, na katero pravno področje se nanaša zahtevek – kje je urejena pravna podlaga za odločitev. To pa je odvisno od vsebine zahtevka. Ker tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel kot posledico opustitev delodajalca, gre za individualni delovni spor.
Glede na podatke in izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 in podatki letnega poročila za leto 2014 tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo znižane takse (40,00 EUR) ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj, v celotnem znesku. Čeprav ima tožena stranka blokiran TRR, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo že evidentiranih obveznosti, pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo preseglo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na TRR pravne ali fizične osebe (skladno s 36. členom ZDavP-2 in 23. a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – soposest kleti – ekonomski interes – pravni interes – samopomoč – dejansko stanje – dokazna ocena – pravočasnost tožbe
Nastanek škode pri presoji ekonomskega interesa ni pravnorelevantna okoliščina. Namen posestnega varstva je ščititi obstoječe posestno stanje, pri čemer se v okviru posestnega varstva varuje že gola dejanska oblast na stvari, ki sta jo tožnika izkazala. Za posestno varstvo zadošča, da je toženec obstoječe soposestno stanje spremenil samovoljno s tem, da je zaklenil vrata kurilnice, tožnikoma pa ni izročil ključev.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.