Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083284
SPZ člen 217, 223. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 8, 319, 337, 337/1, 343, 343/4.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost poti – osebno vozilo – kombinirano vozilo – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – posredna priča – vpis v zemljiško knjigo – nedovoljene pritožbene novote – določnost izreka – pravnomočnost – pravni interes za pritožbo
Ker gre pri priposestvovanju za originaren način nastanka stvarne služnosti, brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena. Zato tudi izstavitev posebne zemljiškoknjižne listine za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083279
ZPP člen 142, 150, 195, 314, 324, 324/5. SZ-1 člen 94. OZ člen 9.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev odgovora na tožbo – obrazložitev zamudne sodbe – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – dolžnost izpolnitve obveznosti – nerazdelna obveznost – sosporniki – delna zamudna sodba
Obrazložitev zamudne sodbe je skladna z določbo petega odstavka 324. člena ZPP, upoštevaje, da v konkretnem primeru ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, ko bi od sodišča terjala obsežno pojasnjevanje, katere pravne norme je uporabilo in kako jih je razlagalo.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
Zavarovalnica je dolžna plačati provizijo le, če je o tem sklenjena pogodba med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico, ki pa je bila, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, veljavno odpovedana in je prenehala veljati.
Ni prav nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposredna zahteva zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije
preizkus prijavljenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – sklep o preizkusu prijavljenih terjatev – pogojno priznana terjatev – nepogojna izjava upravitelja – napotitev na pravdo – leasing
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko je pritožnik v prijavi terjatve uveljavljal nepogojno denarno terjatev, izjave upraviteljice, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati niti kot delno priznanje prijavljene terjatve. Ker ji je upraviteljica nasprotovala, terjatev spada med prerekane terjatve.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje - pravna oseba - gospodarske družbe - zaključen katalog
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083835
SPZ člen 67, 67/5, 115, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – poslovna stavba – upravnik – upravičenost za zastopanje – posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – solastnina – dejanska etažna lastnina – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – rezervni sklad – pogodba o delitvi stroškov – veljavnost ključa delitve stroška rezervnega sklada – solastniški delež – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O tem, za kaj gre v konkretnem primeru za dejansko etažno lastnino, sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov, čeprav je bilo to dejstvo med pravdnima strankama sporno in čeprav je opredelitev ureditve lastninske pravice pravdnih strank na predmetni stavbi za odločitev pravno odločilna (v kolikor gre za (dejansko) etažno lastnino je določitev upravnika na podlagi drugega odstavka 118. člena SPZ posel rednega upravljanja in zadošča večinsko soglasje, v nasprotnem primeru, torej v kolikor gre za solastnino, pa je določitev upravnika oziroma upravitelja stvari skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ posel izrednega upravljanja in se zanj zahteva soglasje vseh solastnikov).
Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073705
OZ člen 101, 101/1, 101/2, 619, 632, 637, 637/3, 640.
podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – grajanje napak – jamčevanje za napake – upravičena oseba za sprejem obvestila o napaki – primarni jamčevalni zahtevek – refleksna škoda – uveljavljanje domnevne kršitve storjene nasprotni stranki – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – postavitev zahtevka v dveh valutah
Pravilo sočasne izpolnitve ureja situacije, ko si stojita nasproti enakovredni ne-izpolnitvi obeh strank. Predpostavlja se, da sta enakovredni pri pogodbah z enkratno in hkratno izpolnitvijo obeh pogodbenih strank. Pri bolj kompleksnih in mešanih poslih, kot je tudi obravnavani, pa se pravilo sočasnosti običajno poruši, saj se tovrstni posli izvajajo in financirajo postopoma. Pravilo sočasnosti je sicer mogoče uporabiti tudi pri delni neizpolnitvi takšnih obveznosti, vendar le v primeru uravnoteženega položaja obeh pogodbenih strank, če vsaka od njiju v času odločanja ni izpolnila enakovrednega dela svoje obveznosti.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 231, 231-3. ZPP člen 356, 362, 362/1.
izpodbijanje domneve insolventnosti - dokazni standard za ugotavljanje insolventnosti - verjetnost - procesna legitimacija - insolventnost - domnevna baza - kratkoročna plačilna sposobnost - dolgoročna plačilna sposobnost - neupoštevanje napotkov pritožbenega sodišča
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče do terjatve pritožnika do dolžnika opredeljevalo zgolj v okviru presoje procesne legitimacije, kjer je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti (ki v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP za obstoj legitimacije zadostuje) ugotovilo obstoj terjatve upnika. Ko pa je presojalo obstoj insolventnosti (o katerem bi moralo sklepati s standardom prepričanja), pa je sicer pravilno ugotovilo, da zgolj na podlagi verjetno izkazane terjatve ni mogoče sklepati, da je dolžnik insolventen. Vendar bi bilo na neizkazano insolventnost dolžnika mogoče sklepati v tem smislu zgolj na podlagi dokazne ocene, da iz ponujenih in izvedenih dokazov ni mogoče sklepati na obstoj terjatve upnika kot dejanske predpostavke insolventnosti na podlagi višjega dokaznega standarda od verjetnosti. Takšnega dokaznega zaključka sodišče prve stopnje ni naredilo, ker je očitno (zmotno) izhajalo iz predpostavke, da tudi glede presoje insolventnosti zadostuje s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev upnika.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
postopek osebnega stečaja - namen vodenja postopka osebnega stečaja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - ni premoženja - pomanjkanje pravnega interesa za vodenje postopka
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso pomembna le dolžnikova ravnanja znotraj Republike Slovenije, temveč tudi izven nje.
Ker kaznivo dejanje velike tatvine nedvomno predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju, pogoji za izbris sodbe pa še niso izpolnjeni, in ker dolžnik tudi nima premoženja, iz katerega bi se upniki lahko vsaj delno poplačali, namena izvedbe postopka osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči, zaradi česar se predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrže.