zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodna praksa se v zvezi z razlago določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1 ni spremenila kot meni prekrškovni organ. Namen te določbe je zagotoviti kršitelju možnost učinkovite obrambe, saj je s potekom časa kršitelj, ki s kršitvijo ni bil seznanjen, lahko omejen pri zagotavljanju razbremenilnih dokazov. Zato ni pomembno ali je prekrškovni organ sam začel s postopkom znotraj roka 30 dni pač pa, da je najkasneje do izteka navedenega roka bil storilec s kršitvijo seznanjen. Ker je spoštovanje 30 dnevnega roka iz tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 procesna predpostavka za dopustnost postopka o prekršku, kot je obravnavani, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je prekrškovni organ z drugačnim stališčem ni omajal.
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
spor majhne vrednosti – sklep o razpisu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – neizvedba naroka – pritožbene novote
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.
ZP-1 člen 6. ZTuj-2 člen 6, 6/2, 118, 118/2, 147, 147/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vstop državljana EU v Republiko Slovenijo brez listine, potrebne za vstop
Res je, da je na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o tujcih vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev republike na notranjih mejah mogoč kjerkoli brez mejne kontrole, vednar pa to ne pomeni, da državljan EU ne potrebuje na ozemlju naše države veljavnega dokumenta s katerim lahko dokaže svojo istovetnost.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
postopek osebnega stečaja - namen vodenja postopka osebnega stečaja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - ni premoženja - pomanjkanje pravnega interesa za vodenje postopka
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso pomembna le dolžnikova ravnanja znotraj Republike Slovenije, temveč tudi izven nje.
Ker kaznivo dejanje velike tatvine nedvomno predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju, pogoji za izbris sodbe pa še niso izpolnjeni, in ker dolžnik tudi nima premoženja, iz katerega bi se upniki lahko vsaj delno poplačali, namena izvedbe postopka osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči, zaradi česar se predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrže.
dobava električne energije - etažni lastniki - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - plačnik - pogodba z dobaviteljem - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - obveznosti upravnika - sprememba upravnika
Zaveza tožene stranke po pogodbi ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
Glede na podatke in izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 in podatki letnega poročila za leto 2014 tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo znižane takse (40,00 EUR) ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj, v celotnem znesku. Čeprav ima tožena stranka blokiran TRR, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo že evidentiranih obveznosti, pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo preseglo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na TRR pravne ali fizične osebe (skladno s 36. členom ZDavP-2 in 23. a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku).
nedovoljena pritožba – vodstvo postopka – odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo – razločitev postopka – enoten postopek – ločeni postopki – sklep procesnega vodstva
V obravnavani zadevi je tožnik vložil dva zahtevka in za drugega je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ločeno obravnava. Odločitev o razločitvi postopka se nanaša na vodstvo postopka, zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka, pa ni pritožbe.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
ZPP člen 17, 17/2, 19. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZVZD člen 5.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – pristojnost delovnega sodišča – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – škoda zaradi opustitve delodajalca – dolžnost zagotovitve varnosti in zdravja pri delu – individualni delovni spor
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik od toženca kot delodajalca zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu. Zatrjuje obstoj ustnega dogovora o delovnem razmerju, krivdno odgovornost toženca pa utemeljuje z dolžnostjo delodajalca zagotoviti delavcu varnost in zdravje pri delu. Za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa je po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilno, na katero pravno področje se nanaša zahtevek – kje je urejena pravna podlaga za odločitev. To pa je odvisno od vsebine zahtevka. Ker tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel kot posledico opustitev delodajalca, gre za individualni delovni spor.
preizkus prijavljenih terjatev – izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah – sklep o preizkusu prijavljenih terjatev – pogojno priznana terjatev – nepogojna izjava upravitelja – napotitev na pravdo – leasing
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko je pritožnik v prijavi terjatve uveljavljal nepogojno denarno terjatev, izjave upraviteljice, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati niti kot delno priznanje prijavljene terjatve. Ker ji je upraviteljica nasprotovala, terjatev spada med prerekane terjatve.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje - pravna oseba - gospodarske družbe - zaključen katalog
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.