ZCestn člen 7, 42, 42/1-6, 50, 50/1-7, 50/4. ZP-1 člen 136, 136/1-5.
sodba, s katero se postopek ustavi - obstoj prekrška - prekršek v zvezi z neplačilom cestnine
Zgolj solidarna odgovornost voznika vozila za plačilo cestnine z ostalimi cestninskimi zavezanci iz 7. člena ZCestn ne daje podlage za zaključek, da je kršitelj že zgolj z neplačilom cestnine izpolnil vse znake očitanega prekrška. Kršitelju namreč ni moč očitati niti malomarnosti, saj do trenutka, ko je prispel na cestninsko postajo ni mogel vedeti, da ga je delodajalec na pot poslal s kartico, na kateri ni dovolj dobroimetja za plačilo cestnine. Zato kljub ugotovitvi, da cestnina v obravnavanem primeru na cestninski postaji ni bila plačana, kršitelju ni moč očitati odgovornosti za prekršek iz četrtega odstavka v zvezi s 7. alinejo prvega odstavka 50. člena ZCestn.
ZP-1 člen 6. ZTuj-2 člen 6, 6/2, 118, 118/2, 147, 147/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vstop državljana EU v Republiko Slovenijo brez listine, potrebne za vstop
Res je, da je na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o tujcih vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev republike na notranjih mejah mogoč kjerkoli brez mejne kontrole, vednar pa to ne pomeni, da državljan EU ne potrebuje na ozemlju naše države veljavnega dokumenta s katerim lahko dokaže svojo istovetnost.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodna praksa se v zvezi z razlago določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1 ni spremenila kot meni prekrškovni organ. Namen te določbe je zagotoviti kršitelju možnost učinkovite obrambe, saj je s potekom časa kršitelj, ki s kršitvijo ni bil seznanjen, lahko omejen pri zagotavljanju razbremenilnih dokazov. Zato ni pomembno ali je prekrškovni organ sam začel s postopkom znotraj roka 30 dni pač pa, da je najkasneje do izteka navedenega roka bil storilec s kršitvijo seznanjen. Ker je spoštovanje 30 dnevnega roka iz tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 procesna predpostavka za dopustnost postopka o prekršku, kot je obravnavani, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je prekrškovni organ z drugačnim stališčem ni omajal.
spor majhne vrednosti – sklep o razpisu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – neizvedba naroka – pritožbene novote
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375, 375/3, 375/3-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 15, 15/1, 15/2.
nagrada upravitelju – odmera in plačilo nagrade upravitelja – končno poročilo upravitelja – zamenjava upravitelja
Upravitelju gre zadnji del nagrade, ko predloži svoje končno poročilo. Upravitelj pridobi pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev in za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase takrat, ko je konkretno delo opravljeno, 10% vseh nadomestil pa takrat, ko upravitelj predloži svoje končno poročilo. Odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil je torej vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da tega poročila razrešeni upravitelj ni izdelal, torej mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. Pač pa gre plačilo za končno poročilo novemu upravitelju, ki je tako poročilo izdelal.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0060994
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
javna priobčitev fonogramov - glasbeni nastopi v živo - tarifa zavoda ipf - začasna tarifa - exceptio illegalis - razlaga tarife - druge množične prireditve različnih vrst - posamezni sklop prireditve - višina nadomestila - skupni sporazum - stroški izterjave - odmera izvršilnih in pravdnih stroškov - nagrada za postopek
Začasna tarifa iz leta 2010 ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP. Čim je namreč mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife.
V skladu z ZOdvT se nagrada za ugovor v postopku izvršbe všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, ki poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083279
ZPP člen 142, 150, 195, 314, 324, 324/5. SZ-1 člen 94. OZ člen 9.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev odgovora na tožbo – obrazložitev zamudne sodbe – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – dolžnost izpolnitve obveznosti – nerazdelna obveznost – sosporniki – delna zamudna sodba
Obrazložitev zamudne sodbe je skladna z določbo petega odstavka 324. člena ZPP, upoštevaje, da v konkretnem primeru ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, ko bi od sodišča terjala obsežno pojasnjevanje, katere pravne norme je uporabilo in kako jih je razlagalo.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
stroški postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - procesno dejanje sodišča - potrebnost naroka - posledice izostanka z naroka - dolžnost kritja stroškov
Na temelju 488. člena ZPP lahko sodišče izda sodbo tudi brez razpisa naroka, če med strankama ni sporno dejansko stanje. Izdaja sodbe je procesno dejanje sodišča in ne stranke; sodišče izda sodbo na takšen način, če presodi, da jo lahko. Ne more pa prvostopenjsko sodišče stranki naložiti, da naj ona nosi stroške, če sodišče samo ne izda sodbe brez naroka, čeprav bi jo lahko.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko vabilo na narok in jo opozorilo na posledice, če bi se naroka ne udeležila. Že zaradi grozečih pravnih posledic je imela tožeča stranka razlog, da se je naroka udeležila.
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – pravočasnost tožbe – motilno ravnanje – razlogi sklepa – pravica do izjave
Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.