spor majhne vrednosti – sklep o razpisu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – neizvedba naroka – pritožbene novote
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.
ZFPPIPP člen 440, 444, 444/1, 444/3, 444/5. ZPP člen 205, 374, 374/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – pravni interes – pravni interes za revizijo – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – ustavitev postopka
Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
ZCestn člen 7, 42, 42/1-6, 50, 50/1-7, 50/4. ZP-1 člen 136, 136/1-5.
sodba, s katero se postopek ustavi - obstoj prekrška - prekršek v zvezi z neplačilom cestnine
Zgolj solidarna odgovornost voznika vozila za plačilo cestnine z ostalimi cestninskimi zavezanci iz 7. člena ZCestn ne daje podlage za zaključek, da je kršitelj že zgolj z neplačilom cestnine izpolnil vse znake očitanega prekrška. Kršitelju namreč ni moč očitati niti malomarnosti, saj do trenutka, ko je prispel na cestninsko postajo ni mogel vedeti, da ga je delodajalec na pot poslal s kartico, na kateri ni dovolj dobroimetja za plačilo cestnine. Zato kljub ugotovitvi, da cestnina v obravnavanem primeru na cestninski postaji ni bila plačana, kršitelju ni moč očitati odgovornosti za prekršek iz četrtega odstavka v zvezi s 7. alinejo prvega odstavka 50. člena ZCestn.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1-8, 163, 163/5. ZUP člen 37, 192, 198. ZDCOPMD člen 40č.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nepristranskost odločanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba pravne osebe - dovoljenost pritožbe - razveljavitev sodbe
Ni dvoma, da bi bil s tem, ko je kot tolmač v postopku sodelovala oseba, ki je zaposlena v organu, ki je vodil prekrškovni postopek, lahko okrnjen videz nepristranskosti, vendar takšna praksa prekrškovnega organa ne predstavlja kršitve, da bi že zaradi tega procesno dejanje prekrškovnega organa predstavljalo nedovoljen dokaz.
Utemeljeno zagovornik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je nekritično in neobrazloženo sledilo očitku v izreku odločbe o prekršku, da je bila na tovornem vozilu vgrajena manipulacijska naprava, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, takšna naprava v postopku prekrškovnega organa ni bila najdena, sodišče prve stopnje pa se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali v tahograf znamke S. priklopljen električni vodnik, kateri ni njegov sestavni del, že sam predstavlja manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov.
Ni dvoma, da je C.M. v postopku prekrškovnega organa izjavo podal kot zastopnik pravne osebe (v smislu določbe 2. odstavka 92. člena ZP-1), glede na to, da je bil on tisti, ki je upravljal vozilo s katerim je bil storjen prekršek. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni nujno, da je ta oseba tudi odgovorna oseba pravne osebe in ne zgolj storilec prekrška zaposlen pri pravni osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi C.M. neposredni storilec prekrška oziroma voznik vozila, s katerim je bil prekršek storjen, tudi odgovorna oseba pravne osebe, ni ukvarjalo, pa bi se glede na očitano kršitev moralo,saj mora biti kršitev, ki se storilcu očita kot odgovorni osebi, v izreku odločbe opisana.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073705
OZ člen 101, 101/1, 101/2, 619, 632, 637, 637/3, 640.
podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – grajanje napak – jamčevanje za napake – upravičena oseba za sprejem obvestila o napaki – primarni jamčevalni zahtevek – refleksna škoda – uveljavljanje domnevne kršitve storjene nasprotni stranki – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – postavitev zahtevka v dveh valutah
Pravilo sočasne izpolnitve ureja situacije, ko si stojita nasproti enakovredni ne-izpolnitvi obeh strank. Predpostavlja se, da sta enakovredni pri pogodbah z enkratno in hkratno izpolnitvijo obeh pogodbenih strank. Pri bolj kompleksnih in mešanih poslih, kot je tudi obravnavani, pa se pravilo sočasnosti običajno poruši, saj se tovrstni posli izvajajo in financirajo postopoma. Pravilo sočasnosti je sicer mogoče uporabiti tudi pri delni neizpolnitvi takšnih obveznosti, vendar le v primeru uravnoteženega položaja obeh pogodbenih strank, če vsaka od njiju v času odločanja ni izpolnila enakovrednega dela svoje obveznosti.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – pravočasnost tožbe – motilno ravnanje – razlogi sklepa – pravica do izjave
Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060993
ZIP člen 251, 251c, 251c/1, 251c/2. ZPP člen 308. SPZ člen 153, 153/1.
hipoteka – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – sodna poravnava – zastavitelj – singularno pravno nasledstvo – poplačilo iz hipoteke
Iz tožbe jasno izhaja, da toženka ni dolžnica, niti ni pravna naslednica dolžnikov, je le (so)lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin (do ½). Zato za vtoževani dolg ne odgovarja. Tožnica ima zoper toženko le zahtevek (s tožbo), da se zastavljene nepremičnine prodajo v skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ, a tega ne vtožuje.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.