ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1-8, 163, 163/5. ZUP člen 37, 192, 198. ZDCOPMD člen 40č.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nepristranskost odločanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba pravne osebe - dovoljenost pritožbe - razveljavitev sodbe
Ni dvoma, da bi bil s tem, ko je kot tolmač v postopku sodelovala oseba, ki je zaposlena v organu, ki je vodil prekrškovni postopek, lahko okrnjen videz nepristranskosti, vendar takšna praksa prekrškovnega organa ne predstavlja kršitve, da bi že zaradi tega procesno dejanje prekrškovnega organa predstavljalo nedovoljen dokaz.
Utemeljeno zagovornik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je nekritično in neobrazloženo sledilo očitku v izreku odločbe o prekršku, da je bila na tovornem vozilu vgrajena manipulacijska naprava, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, takšna naprava v postopku prekrškovnega organa ni bila najdena, sodišče prve stopnje pa se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali v tahograf znamke S. priklopljen električni vodnik, kateri ni njegov sestavni del, že sam predstavlja manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov.
Ni dvoma, da je C.M. v postopku prekrškovnega organa izjavo podal kot zastopnik pravne osebe (v smislu določbe 2. odstavka 92. člena ZP-1), glede na to, da je bil on tisti, ki je upravljal vozilo s katerim je bil storjen prekršek. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni nujno, da je ta oseba tudi odgovorna oseba pravne osebe in ne zgolj storilec prekrška zaposlen pri pravni osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi C.M. neposredni storilec prekrška oziroma voznik vozila, s katerim je bil prekršek storjen, tudi odgovorna oseba pravne osebe, ni ukvarjalo, pa bi se glede na očitano kršitev moralo,saj mora biti kršitev, ki se storilcu očita kot odgovorni osebi, v izreku odločbe opisana.
ZFPPIPP člen 440, 444, 444/1, 444/3, 444/5. ZPP člen 205, 374, 374/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – pravni interes – pravni interes za revizijo – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – ustavitev postopka
Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodna praksa se v zvezi z razlago določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1 ni spremenila kot meni prekrškovni organ. Namen te določbe je zagotoviti kršitelju možnost učinkovite obrambe, saj je s potekom časa kršitelj, ki s kršitvijo ni bil seznanjen, lahko omejen pri zagotavljanju razbremenilnih dokazov. Zato ni pomembno ali je prekrškovni organ sam začel s postopkom znotraj roka 30 dni pač pa, da je najkasneje do izteka navedenega roka bil storilec s kršitvijo seznanjen. Ker je spoštovanje 30 dnevnega roka iz tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 procesna predpostavka za dopustnost postopka o prekršku, kot je obravnavani, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je prekrškovni organ z drugačnim stališčem ni omajal.
SZ-1 člen 25, 25/4, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 35, 35/1, 36. ZGO-1 člen 2, 2-10. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 13.
popravilo drsnih vrat – posel rednega upravljanja – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – vzdrževanje večstanovanjske stavbe – sklic zbora etažnih lastnikov – soglasje etažnih lastnikov – potrebno soglasje etažnih lastnikov
Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060993
ZIP člen 251, 251c, 251c/1, 251c/2. ZPP člen 308. SPZ člen 153, 153/1.
hipoteka – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – sodna poravnava – zastavitelj – singularno pravno nasledstvo – poplačilo iz hipoteke
Iz tožbe jasno izhaja, da toženka ni dolžnica, niti ni pravna naslednica dolžnikov, je le (so)lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin (do ½). Zato za vtoževani dolg ne odgovarja. Tožnica ima zoper toženko le zahtevek (s tožbo), da se zastavljene nepremičnine prodajo v skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ, a tega ne vtožuje.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – soposest kleti – ekonomski interes – pravni interes – samopomoč – dejansko stanje – dokazna ocena – pravočasnost tožbe
Nastanek škode pri presoji ekonomskega interesa ni pravnorelevantna okoliščina. Namen posestnega varstva je ščititi obstoječe posestno stanje, pri čemer se v okviru posestnega varstva varuje že gola dejanska oblast na stvari, ki sta jo tožnika izkazala. Za posestno varstvo zadošča, da je toženec obstoječe soposestno stanje spremenil samovoljno s tem, da je zaklenil vrata kurilnice, tožnikoma pa ni izročil ključev.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
postopek osebnega stečaja - namen vodenja postopka osebnega stečaja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - ni premoženja - pomanjkanje pravnega interesa za vodenje postopka
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso pomembna le dolžnikova ravnanja znotraj Republike Slovenije, temveč tudi izven nje.
Ker kaznivo dejanje velike tatvine nedvomno predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju, pogoji za izbris sodbe pa še niso izpolnjeni, in ker dolžnik tudi nima premoženja, iz katerega bi se upniki lahko vsaj delno poplačali, namena izvedbe postopka osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči, zaradi česar se predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrže.
dobava električne energije - etažni lastniki - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - plačnik - pogodba z dobaviteljem - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - obveznosti upravnika - sprememba upravnika
Zaveza tožene stranke po pogodbi ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083279
ZPP člen 142, 150, 195, 314, 324, 324/5. SZ-1 člen 94. OZ člen 9.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev odgovora na tožbo – obrazložitev zamudne sodbe – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – dolžnost izpolnitve obveznosti – nerazdelna obveznost – sosporniki – delna zamudna sodba
Obrazložitev zamudne sodbe je skladna z določbo petega odstavka 324. člena ZPP, upoštevaje, da v konkretnem primeru ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, ko bi od sodišča terjala obsežno pojasnjevanje, katere pravne norme je uporabilo in kako jih je razlagalo.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075263
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZS člen 109, 109/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006).
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - omejitev pogodbene avtonomije - kontrahirna dolžnost - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006 in uporabi T 2005 nesorazmerno drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.