SZ-1 člen 25, 25/4, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 35, 35/1, 36. ZGO-1 člen 2, 2-10. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 13.
popravilo drsnih vrat – posel rednega upravljanja – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – vzdrževanje večstanovanjske stavbe – sklic zbora etažnih lastnikov – soglasje etažnih lastnikov – potrebno soglasje etažnih lastnikov
Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.
spor majhne vrednosti – sklep o razpisu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – neizvedba naroka – pritožbene novote
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
ZP-1 člen 6. ZTuj-2 člen 6, 6/2, 118, 118/2, 147, 147/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vstop državljana EU v Republiko Slovenijo brez listine, potrebne za vstop
Res je, da je na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o tujcih vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev republike na notranjih mejah mogoč kjerkoli brez mejne kontrole, vednar pa to ne pomeni, da državljan EU ne potrebuje na ozemlju naše države veljavnega dokumenta s katerim lahko dokaže svojo istovetnost.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodna praksa se v zvezi z razlago določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1 ni spremenila kot meni prekrškovni organ. Namen te določbe je zagotoviti kršitelju možnost učinkovite obrambe, saj je s potekom časa kršitelj, ki s kršitvijo ni bil seznanjen, lahko omejen pri zagotavljanju razbremenilnih dokazov. Zato ni pomembno ali je prekrškovni organ sam začel s postopkom znotraj roka 30 dni pač pa, da je najkasneje do izteka navedenega roka bil storilec s kršitvijo seznanjen. Ker je spoštovanje 30 dnevnega roka iz tretjega stavka prvega odstavka 42. člena ZP-1 procesna predpostavka za dopustnost postopka o prekršku, kot je obravnavani, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je prekrškovni organ z drugačnim stališčem ni omajal.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje - pravna oseba - gospodarske družbe - zaključen katalog
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
dobava električne energije - etažni lastniki - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - plačnik - pogodba z dobaviteljem - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - obveznosti upravnika - sprememba upravnika
Zaveza tožene stranke po pogodbi ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083284
SPZ člen 217, 223. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 8, 319, 337, 337/1, 343, 343/4.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost poti – osebno vozilo – kombinirano vozilo – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – posredna priča – vpis v zemljiško knjigo – nedovoljene pritožbene novote – določnost izreka – pravnomočnost – pravni interes za pritožbo
Ker gre pri priposestvovanju za originaren način nastanka stvarne služnosti, brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena. Zato tudi izstavitev posebne zemljiškoknjižne listine za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo ni potrebna.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 231, 231-3. ZPP člen 356, 362, 362/1.
izpodbijanje domneve insolventnosti - dokazni standard za ugotavljanje insolventnosti - verjetnost - procesna legitimacija - insolventnost - domnevna baza - kratkoročna plačilna sposobnost - dolgoročna plačilna sposobnost - neupoštevanje napotkov pritožbenega sodišča
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče do terjatve pritožnika do dolžnika opredeljevalo zgolj v okviru presoje procesne legitimacije, kjer je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti (ki v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP za obstoj legitimacije zadostuje) ugotovilo obstoj terjatve upnika. Ko pa je presojalo obstoj insolventnosti (o katerem bi moralo sklepati s standardom prepričanja), pa je sicer pravilno ugotovilo, da zgolj na podlagi verjetno izkazane terjatve ni mogoče sklepati, da je dolžnik insolventen. Vendar bi bilo na neizkazano insolventnost dolžnika mogoče sklepati v tem smislu zgolj na podlagi dokazne ocene, da iz ponujenih in izvedenih dokazov ni mogoče sklepati na obstoj terjatve upnika kot dejanske predpostavke insolventnosti na podlagi višjega dokaznega standarda od verjetnosti. Takšnega dokaznega zaključka sodišče prve stopnje ni naredilo, ker je očitno (zmotno) izhajalo iz predpostavke, da tudi glede presoje insolventnosti zadostuje s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev upnika.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.