SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
spor majhne vrednosti – sklep o razpisu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – neizvedba naroka – pritožbene novote
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.
ZFPPIPP člen 440, 444, 444/1, 444/3, 444/5. ZPP člen 205, 374, 374/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – pravni interes – pravni interes za revizijo – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – ustavitev postopka
Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.
SZ-1 člen 25, 25/4, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 35, 35/1, 36. ZGO-1 člen 2, 2-10. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 13.
popravilo drsnih vrat – posel rednega upravljanja – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – vzdrževanje večstanovanjske stavbe – sklic zbora etažnih lastnikov – soglasje etažnih lastnikov – potrebno soglasje etažnih lastnikov
Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060993
ZIP člen 251, 251c, 251c/1, 251c/2. ZPP člen 308. SPZ člen 153, 153/1.
hipoteka – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – sodna poravnava – zastavitelj – singularno pravno nasledstvo – poplačilo iz hipoteke
Iz tožbe jasno izhaja, da toženka ni dolžnica, niti ni pravna naslednica dolžnikov, je le (so)lastnica s hipoteko obremenjenih nepremičnin (do ½). Zato za vtoževani dolg ne odgovarja. Tožnica ima zoper toženko le zahtevek (s tožbo), da se zastavljene nepremičnine prodajo v skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ, a tega ne vtožuje.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
Zavarovalnica je dolžna plačati provizijo le, če je o tem sklenjena pogodba med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico, ki pa je bila, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, veljavno odpovedana in je prenehala veljati.
Ni prav nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposredna zahteva zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije
motenje posesti – sodno varstvo posesti – soposest kleti – ekonomski interes – pravni interes – samopomoč – dejansko stanje – dokazna ocena – pravočasnost tožbe
Nastanek škode pri presoji ekonomskega interesa ni pravnorelevantna okoliščina. Namen posestnega varstva je ščititi obstoječe posestno stanje, pri čemer se v okviru posestnega varstva varuje že gola dejanska oblast na stvari, ki sta jo tožnika izkazala. Za posestno varstvo zadošča, da je toženec obstoječe soposestno stanje spremenil samovoljno s tem, da je zaklenil vrata kurilnice, tožnikoma pa ni izročil ključev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077089
ZIL-1 člen 18, 121, 121/1, 121/1-a. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 53, 53-c, 54, 54/5. ZPP člen 243.
pravice iz patenta – patent za drugačno medicinsko uporabo – izjeme glede možnosti patentiranja – novost – posredna kršitev patenta – tožba zaradi kršitve pravic – sklepčnost tožbe – zaslišanje izvedenca – zavarovanje postopka – zavarovanje produkta – posredna in neposredna kršitev patenta
Z ureditvijo posredne kršitve patenta je položaj imetnika patenta olajšan, saj zakoni, ki takšne določbe vsebujejo, kot kršitveno ravnanje izrecno urejajo tudi ravnanja, ki so zgolj posredno (preko tretjih oseb ali na drug način) usmerjena v uporabo izuma, ki je predmet patentnega varstva. Ko je sodišče prve stopnje z razlagalnimi metodami utemeljevalo obstoj posrednih kršitev, je torej izhajalo iz pravilnega izhodišča, ki je v korist imetnika patenta, to je, da na podlagi 18. člena ZIL-1 ni izključena protipravnost tudi v primeru posredne kršitve patenta.
Iz izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča ni mogoče sklepati, da sta toženki na omenjenem kongresu zdravilo predstavljali predvsem zdravnikom, ki se ukvarjajo izključno z zdravljenjem GIST. Seznanitev teh zdravnikom z novim zdravilom, ki vsebuje učinkovino imatinib, ob hkratni seznanitvi s patentno zaščito v korist tožeče stranke, ne pomeni kršitvenega ravnanja, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala usmerjenega ravnanja toženk h kršitvi tega patenta.
Če uveljavljeni režim predpisovanja in izdajanja zdravil omogoča, da se za zdravljenje GIST (kar je predmet patentne zaščite) izda tudi drugo zdravilo z vsebnostjo učinkovine imatilib, predstavlja to sicer resno nevarnost za izvotlitev zavarovanega položaja tožeče stranke. Vendar se pritožbenemu sodišču v kontekstu te pravde ni potrebno opredeljevati do vprašanja, ali bi v takem primeru lahko šlo za kršitevno ravnanje tretjega, ki je posegel v položaj tožeče stranke, oziroma ali je mogoče podana druga vrsta protipravnosti, ki onemogoča tožeči stranki dejansko učinkovitost monopola, ki ga ji zagotavlja patentna zaščita.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
ZPP člen 17, 17/2, 19. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZVZD člen 5.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – pristojnost delovnega sodišča – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – škoda zaradi opustitve delodajalca – dolžnost zagotovitve varnosti in zdravja pri delu – individualni delovni spor
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik od toženca kot delodajalca zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu. Zatrjuje obstoj ustnega dogovora o delovnem razmerju, krivdno odgovornost toženca pa utemeljuje z dolžnostjo delodajalca zagotoviti delavcu varnost in zdravje pri delu. Za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa je po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilno, na katero pravno področje se nanaša zahtevek – kje je urejena pravna podlaga za odločitev. To pa je odvisno od vsebine zahtevka. Ker tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel kot posledico opustitev delodajalca, gre za individualni delovni spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083279
ZPP člen 142, 150, 195, 314, 324, 324/5. SZ-1 člen 94. OZ člen 9.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev odgovora na tožbo – obrazložitev zamudne sodbe – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – dolžnost izpolnitve obveznosti – nerazdelna obveznost – sosporniki – delna zamudna sodba
Obrazložitev zamudne sodbe je skladna z določbo petega odstavka 324. člena ZPP, upoštevaje, da v konkretnem primeru ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, ko bi od sodišča terjala obsežno pojasnjevanje, katere pravne norme je uporabilo in kako jih je razlagalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 231, 231-3. ZPP člen 356, 362, 362/1.
izpodbijanje domneve insolventnosti - dokazni standard za ugotavljanje insolventnosti - verjetnost - procesna legitimacija - insolventnost - domnevna baza - kratkoročna plačilna sposobnost - dolgoročna plačilna sposobnost - neupoštevanje napotkov pritožbenega sodišča
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče do terjatve pritožnika do dolžnika opredeljevalo zgolj v okviru presoje procesne legitimacije, kjer je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti (ki v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP za obstoj legitimacije zadostuje) ugotovilo obstoj terjatve upnika. Ko pa je presojalo obstoj insolventnosti (o katerem bi moralo sklepati s standardom prepričanja), pa je sicer pravilno ugotovilo, da zgolj na podlagi verjetno izkazane terjatve ni mogoče sklepati, da je dolžnik insolventen. Vendar bi bilo na neizkazano insolventnost dolžnika mogoče sklepati v tem smislu zgolj na podlagi dokazne ocene, da iz ponujenih in izvedenih dokazov ni mogoče sklepati na obstoj terjatve upnika kot dejanske predpostavke insolventnosti na podlagi višjega dokaznega standarda od verjetnosti. Takšnega dokaznega zaključka sodišče prve stopnje ni naredilo, ker je očitno (zmotno) izhajalo iz predpostavke, da tudi glede presoje insolventnosti zadostuje s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev upnika.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
stroški postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - procesno dejanje sodišča - potrebnost naroka - posledice izostanka z naroka - dolžnost kritja stroškov
Na temelju 488. člena ZPP lahko sodišče izda sodbo tudi brez razpisa naroka, če med strankama ni sporno dejansko stanje. Izdaja sodbe je procesno dejanje sodišča in ne stranke; sodišče izda sodbo na takšen način, če presodi, da jo lahko. Ne more pa prvostopenjsko sodišče stranki naložiti, da naj ona nosi stroške, če sodišče samo ne izda sodbe brez naroka, čeprav bi jo lahko.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko vabilo na narok in jo opozorilo na posledice, če bi se naroka ne udeležila. Že zaradi grozečih pravnih posledic je imela tožeča stranka razlog, da se je naroka udeležila.
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – pravočasnost tožbe – motilno ravnanje – razlogi sklepa – pravica do izjave
Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.