ZOR člen 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 376, 377, 380, 380/6, 939, 939/1.
zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev - zavarovanje pred odgovornostjo (premoženjsko zavarovanje) - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija)
Regresni zahtevek delodajalca oziroma zavarovalnice ni odškodninski zahtevek, ker ta dva nista neposredna odškodovanca. Ta dva sta plačala tuj dolg - povzročiteljev. Njun zahtevek temelji ali na zakonski določbi o regresu (drugi odstavek 171. člena ZOR) ali na določbah o subrogaciji, dejanska podlaga v zvezi s slednjo pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v dejstvu, da je zavarovalnica plačala na njeni podlagi odškodnino neposredno oškodovancu. Določbe 377. člena urejajo izključno odškodninske zahteve, ne pa še kakšnih drugih. Tako za te zahtevke kot sploh za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) je značilen začetek teka zastaranja, ki ni nikoli, kot pri regresnih zahtevkih, datum plačila odškodnine. Zakonodajalec tako ni želel, da bi za regresne zahtevke delodajalca proti delavcu (170. in 171. člen ZOR) za škodo, storjeno namenoma, kar praviloma pomeni kaznivo dejanje, uporabili daljši zastaralni rok, kakor velja za odškodninske terjatve ali za kazenski pregon. V takšnih primerih torej vedno velja, tudi če gre za kaznivo dejanje, kratek šestmesečni zastaralni rok.
SZ člen 147, 147/2, 148, 155, 155/2, 156, 156/2.ZOR člen 111, 111/1, 112, 112/3.
najemna pogodba za določen čas - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - izpodbojnost - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje zakonito dodeljeno. Kljub takemu varstvu pa je zakonodajalec predvidel tudi izjeme, ki so določene v 148. členu SZ, ko lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe. Pravno odločilna dejstva, da lahko nekdo uveljavlja opisano zakonsko varstvo so: imetništvo stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ in odsotnost okoliščin iz 148. člena SZ. Kljub predpisanemu načinu preoblikovanja stanovanjskega razmerja po ZSR v najemno razmerje po SZ, pa sta lastnik in imetnik stanovanjske pravice smela skleniti najemno pogodbo za določen čas, če je med njima obstajalo soglasje volj za sklenitev take pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz drugih tehtnih razlogov
Tožnikov sum, da s pritožbo v kazenski zadevi ni uspel zaradi domnevane kolegialnosti članov pritožbenega senata z dvema višjima sodnikoma, ni razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP. Instrument za preprečitev vpliva eventualne pristranosti sodnika na odločanje je izločitev, odločanje o takem predlogu pa ni v pristojnosti vrhovnega sodišča.
Zagovornik opozarja na okoliščino, da je bil soobbdolženi M. izpuščen ob varščini, ki je bila nižja od varščine, ki jo ponuja obdolženi J... Pri tem vložnik neustrezno primerja položaj obdolženega M. s položajem obdolženega J., saj ne upošteva, da je prvi slovenski državljan, medtem ko je obdolženi J. državljan Republike Hrvaške.Ne gre torej za uporabo dveh različnih kriterijev pri obdolžencih ampak za drugačne okoliščine, ki ob istih kriterijih narekujejo drugačno odločitev.
ODZ paragraf 1175 - 1216, 1181.ZVO člen 5, 5-3.2, 17, 17/1. ZTLR člen 49, 49/1, 58, 58/3.
družbena pogodba - gradnja zajetja vode in vodovoda - pridobitev (so)lastninske pravice - naravni viri
Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na svetu tožeče stranke. Ali je sam izvir v lasti tožnikov, kot to trdita v reviziji, ali pa ga je potrebno obravnavati, kar je druga skrajnost, kot lastnino republike, ki jo zakon kar počez razglaša za vse naravne vire (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96; naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive - pojmi, 3.2. točka 5. člena; voda, mineralne surovine ... so lastnina republike - naravni viri prvi odstavek 17. člena) za rešitev obravnavanega spora ni pomembno.
Gotovo je, da je šla tožnikoma pred zgrajenim zajetjem najmanj pravica (upo)rabe izvira in to pravico sta vložila v skupnost v smislu prej navedenih pravnih pravil. Dogovor o gradnji vodovodnih naprav je nujno zajel tudi uporabo vodnega izvira. V nasprotnem primeru bi bil dogovor nesmiseln.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izvršitvena dejanja - stek izvršitvenih dejanj
Kaznivo dejanje po navedenem členu je moč storiti na katerikoli od navedenih načinov, seveda pa tudi z ravnanjem, ki pomeni realizacijo dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj (stek izvršitvenih dejanj).
razveza izročilne pogodbe - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard
Pravnemu standardu velike nehvaležnosti kot razlogu za preklic izročitve premoženja iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dedovanju (ZD), sta nižji sodišči dali pravo vsebino. Za ta pravni standard je mogoče uporabiti kot merilo določneje opredeljene vzroke za razdedinjenje dediča iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZD. Če namreč oporočitelj lahko iz tam naštetih razlogov razdedini dediča glede pričakovane dediščine, ni videti razloga, da to ne bi veljalo za preklic izročitve premoženja za izročiteljevega življenja. Po navedenih določbah lahko oporočitelj dediča razdedini, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom ali če je naklepoma storil zoper njega kakšno hujše kaznivo dejanje. Za slednje tožeča stranka niti ne trdi, da bi šlo. Za dejanje svojega moža, ki je vsekakor obsojanja vredno, pa toženka ne odgovarja in ji ga ni mogoče pripisati kot razlog za preklic izročitve. Kar zadeva kršitev moralnih dolžnosti, pa spet ni mogoče toženkinega dejanja, ko ni posegla v prepir med tožnico in svojim možem, ki se je sprevrgel v surov obračun slednjega s tožnico, presoditi kot kršitve moralne dolžnosti, kakršno opredeljuje zakon. Zopet je namreč mogoče trditi, da je takratna nedejavnost toženke in potem še, ko materi ni ponudila pomoči, obsojanja vredna. Vendar zakon terja, da gre za hujšo kršitev moralne obveznosti, ki pa je ni mogoče opredeliti kot takšne ob obravnavanem enkratnem dogodku, ob očitnem takratnem razburjenju vseh udeležencev, ob dejstvu, da se ni nič podobnega ponovilo. Ko zakon nekako izenačuje kršitev moralnih dolžnosti in storitev kaznivega dejanja zoper oporočitelja oziroma izročevalca, pri tem pa terja hujše naklepno kaznivo dejanje, je očitno, da mora biti tudi kršitev moralne obveznosti tako hude oblike, da je možna primerjava.
Po določilu 2.odst. 68.čl. KZ je potrebna za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja ugotovitev, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Za izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 39.čl. KZ zadostuje ugotovitev, da udeležba storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa glede na okoliščine, v katerih je povzročil prometno nezgodo, in glede na njegovo prejšnje obnašanje pri vožnji motornega vozila v javnem prometu, pomeni nevarnost za druge udeležence v javnem prometu.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - začetek postopka prisilne poravnave - metoda finančne reorganizacije - presežni delavci - odpovedni rok
Ob posebnem načinu prenehanja delovnega razmerja iz 51. člena ZPPSL in predpisanem odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni, zakon ni določil začetka njegovega teka. Zato je o pravici do odpovednega roka tožnice, sicer prizadete z ugotovljeno neustavno ureditvijo, odločati v skladu z načelom in favorem in ji priznati začetek teka tridesetdnevnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - dodelitev posojila - prosti preudarek - sodni preizkus
V sodnem sporu ne more biti predmet presoje zakonitosti odločitev oziroma neodločitev tožene stranke, sprejete po prostem preudarku. Prosti preudarek sam po sebi namreč ni podvržen sodnemu preizkusu, njegovi presoji je podvržena le pravno vezana pozitivna odločba (24. čl. ZDSS).
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - nevarna stvar - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna oseba se lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR). Ker je tožnik z nepravilnim odvženjem potezne naprave soprispeval k nastanku škodnega dogodka, mora sam trpeti del njegovih posledic. Večja odgovornost tožnika (70 %) temelji na dejstvu, da je s tem, ko je kot strokovno usposobljen vzdrževalec odvrgel potezno napravo (težko cca 12 kg) s par metrov dolgo verigo ravnal z veliko nepazljivostjo, saj bi se glede na svoje posebne lastnosti in okoliščine moral in mogel zavedati možnosti nastanka škodnih posledic.
delovno razmerje pri delodajalcu - tujec - prenehanje delovnega razmerja - zakoniti razlog - delovno dovoljenje
Odločitev delodajalca, da zaprosi (ali ne) za izdajo delovnega dovoljenja tujcu, je dispozitivne narave, zato sodišču ni dovoljeno posegati v presojo upravičenosti njegovega ravnanja.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 23.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Če je o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja bilo dokončno odločeno pred uveljavitvijo SKPG (1.7.1993), potem delavcu ne pripada odškodnina po 23. členu te pogodbe.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Čim je bilo ugotovljeno, da tožnici niso bili dodeljeni obravnavani prostori niti kot najpotrebnejši prostor v smislu takrat veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), ki še nudijo nekolikšno stanovanjsko zaščito, je jasno, da njenega stanja ni mogoče izenačiti s stanjem imetnika stanovanjske pravice. Plačevanje uporabnine za prostor, ki ga nekdo zaseda, samo zase ne more ustvariti najemnega razmerja iz IV. poglavja stanovanjskega zakona.
S prisojeno odškodnino lahko oškodovancu omogočimo, da si z njo pridobi določeno zadovoljstvo v življenju, s katerim si, kolikor je to mogoče, ublaži nastalo prikrajšanje. Vendar pa sodišče pri odločanju o pravični odškodnini ne more mimo okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa in skušajo ohraniti pravična razmerja med škodami določenega obsega in odškodninami zanje.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 424, 424/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kazniva dejanja zoper premoženje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razlaga vložnika zahteve za varstvo zakonitosti navedene ustavne določbe (1.odst. 20.čl.) je zmotna, saj iz vsebine pojma "varnost ljudi" ni mogoče izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, saj je varnost ljudi ogrožena tudi z napadom na vse tiste objekte kazenskopravnega varstva, ki ščitijo tudi druge, širše kroge njihove zasebnosti in varnosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
USTAVA SRS (1974) člen 206, 206/1, 206/2. ZSR (1974) člen 1, 1/3, 10.SZ člen 117.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - začasna uporaba
Čeprav je v pogodbi med JLA in A. ter dodelitveni odločbi izgovorjena in poudarjena začasna uporaba kot bistveni element, ta okoliščina ob takratni zakonodaji ni mogla doseči drugačnega učinka kot tega, da je tožnica navzlic temu pridobila stanovanjsko pravico. Stopila je torej v trajno razmerje, kar ji je prineslo status imetnice stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih stanovanjskega zakona. Omejitve, ki jih je prevzel A. s pogodbo z JLA o prepustitvi stanovanja v začasno uporabo, potemtakem na pridobitev tožničine stanovanjske pravice niso mogle vplivati, po drugi strani pa se tudi tožnica sama ni mogla odpovedati svoji pravici do trajne uporabe stanovanja (razen seveda, če bi se izselila).
začasna odredba - predlog začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje - izdaja radijskega dovoljenja
Če zahteva, vložena po 2. odstavku 69. člena ZUS, ne vsebuje jasnih navedb in jasnega predloga, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje, ni primerna za obravnavo. Sodišče jo, ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti.