odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - sokrivda oškodovanca
To, da je bila s kazensko sodbo ugotovljena krivda zavarovanca tožene stranke, za njegovo odškodninsko odgovornost ni bistveno, ker za škodo odgovarja po načelu vzročnosti brez krivde. Je pa to dejstvo pomembno pri ugotavljanju okoliščin nesreče, brez česar ni mogoče odločiti o zatrjevani tožnikovi sokrivdi.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe
Revizijsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti le na pravilno uporabo materialnega prava. Ko tožnik s tožbo izpodbija procesno odločitev upravnega organa, do uporabe materialnega prava pri odločanju ni prišlo.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano poleg strank tudi vrhovno sodišče, izhaja, da toženka ni ustrezno varovala in nadzorovala svojega psa. Pes ni bil privezan ali drugače zavarovan, temveč je prosto tekal na okrog in preprečeval vsak dostop do hiše. Očitno je bil pes nevaren, ker je ugriznil bližnjo sosedo, ki je normalno prišla k hiši in se ni nekontrolirano gibala po dvorišču. Zato opozorilna tabla sredi dvorišča, ki ne prepoveduje dostopa do hiše, hkrati pa ni omogočen drugačen stik z osebami v hiši, tožene stranka ne more keskulpirati (192. in 205. člen ZOR v zvezi s paragrafom 1320 Občnega državljanskega zakonika). Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191.
člena ZOR. Kljub temu, da naš pravni red načeloma zahteva kritje celotne škode, vendarle določa primere, ko je mogoče položaj osebe, ki je odgovorna za škodo, olajšati, predvsem iz razlogov socialnega položaja te osebe, ki bi lahko zašla v pomanjkanje. Toda takšna možnost je podana samo v primeru, ko gre za zelo nizko stopnjo krivde, v danem primeru pa je bila drugotoženka hudo malomarna, ker sploh ni nadzorovala in obvladovala svojega psa.
Tudi škodo, ki jo je tožnica trpela, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili. Znesek 250.000,00 tolarjev za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem nikakor ni pretiran, saj je tožnica trpela bolečine različne intenzivnosti skoraj 50 dni. V tem času 14 dni sploh ni mogla stopiti na nogo, redno je morala hoditi v ambulanto na prevezovanje rane, ki se je gnojila, in do konca zdravljenja, torej od 2.5.1993 do 8.7.1993 ni mogla kuhati, gospodinjiti in obdelovati vrta. Tudi odškodnina za strah v znesku 50.000,00 tolarjev je pravična, saj se je tožnica močno ustrašila, ko jo je napadel in ugriznil pes, njena zaskrbljenost za zdravje pa je bila zaradi poteka zdravljenja utemeljena. Višino premoženjske škode sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili na podlagi potrdil, zato revizijskih navedb, češ da ni dokumentirana, ni mogoče upoštevati, ker posegajo v ugotovljeno dejansko stanje, kar po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP v reviziji ni več dovoljeno.
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZPDS člen 2, 2/3, 22, 23.ZPSPP člen 2, 2/4.
predhodno vprašanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ključno vprašanje, ali je prostor, v katerem je tožnik v času sklenitve sporne prodajne pogodbe opravljal poslovno dejavnost, poslovni prostor v smislu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (in s tem tudi v smislu 22. in 23. člena Zakona o pravicah na delih stavb, s katerimi je tožnik utemeljeval svoj tožbeni zahtevek) - pravilno opredelili kot predhodno vprašanje v smislu 1. odstavka 12. člena ZPP. Ko sta ugotovili, da je bilo to predhodno vprašanje rešeno v predpisanem postopku (ne le na prvi in drugi upravni stopnji, temveč tudi v upravnem sporu), sta ravnali v skladu z zakonom, ko sta upoštevali dokončno odločitev v predpisanem upravnem postopku: da prostor v sporni stanovanjski hiši, ki ga je tožnik uporabljal za svojo poslovno dejavnost v času sklenitve sporne prodajne pogodbe, ni poslovni prostor v smislu obeh navedenih materialnih zakonov.
Zvonjenje osemletne deklice, pa čeprav bi bilo objestno in nagajivo, ni pravnoodločilna okoliščina, ki bi bila lahko podlaga za soprispevek k nastali škodi in s tem delno razbremenitev toženca njegove krivdne odgovornosti.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po 117/1 SZ - pravica imetnika stanovanjske pravice do odkupa, če je ne izkoristi ožji družinski član, na katerega je bila prenešena - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja
Po 118. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno. Med pravicami, ki so posebej urejene v SZ, je tudi pravica lastnika zahtevati izselitev nezakonito vseljenih oseb iz svojega stanovanja.
SZ ne vsebuje prepovedi odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice, če pravice do odkupa ne izkoristi oseba, ki ji je bila privolitev dana.
pogodba o izročitvi nepremičnine - oblika pogodbe - sestavitev listine - nečitljiv podpis zaradi telesne hibe - ročni znak (ročno znamenje) - overitev ročnega znaka ali podpisa kot potrditev njune pristnosti
Pisna oblika pomeni, da je pogodba zapisana in podpisana. Sodna praksa tolerira tudi nečitljiv podpis, če je le mogoče ugotoviti, kdo ga je napravil oz. čigav je, kakor tudi psevdonim oz. drug zgolj za določeno osebo znan način "podpisovanja". Namen podpisa je namreč le identifikacija podpisnika. Overitev podpisa za veljavnost pogodbe ni predpisana. Overitev je v 2. odstavku 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določena za primer, ko pogodbenik ne zna pisati. Tak pogodbenik na listini napravi ročni znak, ki ga overita dve priči ali sodišče oz. drug organ.
Z overitvijo se potrjuje le pristnost podpisa, to pa pomeni istovetnost osebe, ki je listino podpisala oz. nanjo dala svoj ročni znak (1. odstavek 1. člena).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20476
URS člen 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 17/2, 18, 18/1.KZ člen 218.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje
Pravica obdolženca v kazenskem postopku ne pomeni, da je sodišče dolžno sprejeti vsak dokazni predlog in izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, temveč narekuje, da sodišče uravnoteženo in nepristransko, na predlog strank ali po uradni dolžnosti, skrbi za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Kaznivo dejanje izsiljevanja je tako imenovano osebno kaznivo dejanje, ker je uporaba sile ali resne grožnje naperjena proti osebni integriteti določene osebe. Pri takih kaznivih dejanjih pa konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja načeloma ne pride v poštev.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - preiskava - pooblaščenec
Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu.
ZTLR člen 20, 33. ZAKON O ZEMLJIŠKIH KNJIGAH paragraf 68, 69, 70, 71.ZZK člen 5.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dedovanje - pravni posel - - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - stvarnopravni učinki vpisa - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
V opisu dejanja, da je obsojenec le kritiziral ravnanje, da ljudi v Kočevju na silo združujejo v zadruge, ni vsebovan poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kar je bil konstitutivni znak kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD.
ZOR člen 813, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4.
posredovanje - sprejem izpolnitve s strani posrednika - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - ara - sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka.
Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno.
Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice (lastninska tožba)
Osrednji problem pravde je bil v presoji - ker gre za lastninsko tožbo - ali sta tožnika bila lastnika vrat, ki jih je odpeljal toženec. Le v tem primeru sta namreč za tožbo legitimirana po materialnem pravu. Da bi opisano dilemo razrešilo, je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, katerega rezultat je dokazna ocena (8. člen ZPP), po kateri tožeča stranka ni dokazala, da bi postala lastnica vrat s pravnim poslom ali priposestvovanjem kot možnima načinoma pridobitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03727
ZPP (1977) člen 220.ZOR člen 211, 771.
prodaja - komisija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice zahtevati vračilo - oblika zahteve za vračilo - načelo proste presoje dokazov
V določbi 211. člena ZOR za uveljavljanje zahteve za vrnitev plačanega ni predpisana oblika. Pridržek mora biti resen in nedvomen. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev odločilo, da si je tožeča stranka pridržala pravico zahtevati plačano nazaj in da je bil njen pridržek resen, nedvomen in podan že pred plačilom.
revizija - dovoljenost revizije - premoženjskopravna narava stanovanjskih sporov po SZ - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ) imajo stanovanjski spori za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki so premoženjskopravne narave. V tožbi, ki je bila vložena dne 14.9.1996, uveljavljeni zahtevek na izpraznitev in izročitev trosobnega stanovanja v A., N. je zato premoženjskopravne narave.
ZOR člen 162, 200, 200/1. ZPP (1977) člen 7, 8, 12, 12/3.
negmotna škoda - denarna odškodnina - krivdna odgovornost - dovoljena samopomoč - načelo proste presoje dokazov - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo pri odločanju v pravdnem postopku
Sprejeti zaključek o izključni odgovornosti toženca ima po presoji revizijskega sodišča podlago v ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano. Po teh ugotovitvah je toženec prišel na tožničino dvorišče in na silo poskušal odpeljati sporne smrekove hlode, pri čemer je tožnico, ki je nasprotovala toženčevemu ravnanju s sekiro v roki, po odvzemu sekire porinil proti hlodom, zaradi česar se je poškodovala. V skladu s takimi ugotovitvami je po presoji revizijskega sodišča tudi pravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da toženec v spornem primeru ni ravnal v okviru dovoljene samopomoči po 162. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Samopomoč je lahko le obrambno dejanje, medtem ko pomeni toženčevo ravnanje samovoljno in nasilno uveljavljanje določenih pravic nasproti tožnici, čemur se je ta upirala. Sodišče druge stopnje pravilno zaključuje, da je kvečjemu tožnica ravnala v samopomoči.
negmotna škoda - denarna odškodnina - povzročitev škode - pravična odškodnina - pomen prizadete dobrine - upoštevanje sodne prakse - javna glasila - kršitev osebnostne pravice - kumulacija različnih oblik pravnega varstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, pravice osebnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da se z revizijo pobija le višina prisojene odškodnine in ne tudi odškodninska podlaga, čeprav revizija poudarja pomen demantija, ki ga tožnik ni izrabil. Torej se ne trdi, da bi lahko demanti preprečil ali odpravil škodo, temveč naj bi jo delno le zmanjšal. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da bi bil obseg tožnikovih duševnih bolečin manjši, če bi bil zahteval objavo odgovora v M. (t.j. demantija) in ker se te možnosti ni poslužil, sta zato priznali nekaj nižjo odškodnino kot bi je sicer. Po revidentkinem stališču bi se zaradi opustitve navedenega pravnega varstva morala odškodnina še bolj znižati. Revizijsko sodišče se sicer strinja, da je priznana odškodnina previsoka (in kar predstavlja delno zmotno uporabo 200. člena ZOR), ne sprejema pa zgoraj navedenega stališča. Človekova zasebnost, njegove osebnostne pravice, čast in dobro ime, so dobrine, ki so lahko med drugim predmet kazenskopravnega in civilnopravnega varstva. Samo civilnopravno varstvo je lahko različnih vrst (po 157, 199, 200 členih ZOR), izbira oblike varstva pa je prepuščena prizadetemu, medtem ko v primeru spora odloča o utemeljenosti zahtevanega varstva sodišče. Posledice kršitve so lahko različne in zato tudi sankcije zanje. To pomeni, da kumulacija različnih oblik pravnega varstva ni izključena. Zato lahko predstavlja objava demantija tako kot sankcija v smislu 199. člena ZOR le eno od oblik (sodnega) varstva, ki tako kot možno kazenskopravno varstvo ne izključuje še civilnega (odškodninskega) varstva (po 154. v zvezi z 200. členom ZOR), kadar so ugotovljeni vsi elementi civilnega delikta in kot je bilo to v tem primeru. Utemeljenost vsake oblike varstva se ugotavlja posebej in neuporaba enega izmed vseh praviloma ne vpliva na (višjo)
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS03831
ZOR člen 178, 178/4, 200, 203. ZUKZ člen 28.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povzročitev škode - valorizacija zavarovalne vsote - pravo, ki ga je treba uporabiti - zavarovalna vsota - zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri tuji zavarovalnici - nepogodbena odškodninska odgovornost po 28. členu ZUKZ - negmotna (katastrofalna) škoda
V nesreči dveh vozil poškodovani potnik, ki je bil v enem od njiju, lahko toži za odškodnino samo imetnika enega ne glede na morebitno krivdo obeh (178/4 ZOR).
Tuja zavarovalnica mora ob ugovoru zavarovane osebe navesti zavarovalno vsoto, do katere je sklenila zavarovanje s svojim zavarovancem. Če tega ne stori, zanjo ne velja slovenski limit.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo pri katastrofalni škodi (tetraplegija).