Tožnikovi razlogi, navedeni v zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne izhajajo in niso posledica izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta, saj je v tem upravnem sporu sporno lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega objekta v gradnji, ne pa uporabe posameznih prostorov v nasprotju z določili sporne lokacijske odločbe. Ker ne gre za začasno ureditev stanja iz spornega pravnega razmerja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
prijavljanje terjatev - uveljavljanje ločitvene pravice z ugovorom - zastavna pravica
Ugovor iz 4. odstavka 129. člena ZPPSL je možno uveljaviti samo proti dajatvenim zahtevkom, uperjenim proti stečajnemu dolžniku, ki bi imeli za posledico zmanjšanje stečajne mase, če je podlaga teh zahtevkov dejanje stečajnega dolžnika, ki je izpodbojno po 125. členu in sledečih ZPPSL.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40207
ZPP (1977) člen 338/IV. ZJG člen 44, 44/2, 51.ZASP člen 167, 167/1-1.
avtorske in sorodne pravice - pravice RTV organizacije - ustvarjanje in razširjanje RTV programov - varstvo pravic - prepovedna tožba - tožbena dejanska podlaga
Sodišča sodijo na podlagi dejstev, na katera opirajo stranke svoje zahtevke (četrti odstavek 338. člena ZPP). Vezana so na uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katera nato uporabijo materialno pravo (praemisa maior). Zato sta sodišči druge stopnje in prve stopnje utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek, ko sta pravilno zaključili, da je podlaga tožbenega zahtevka navedba, da je toženka oddajala program za javnost, medtem ko pa je toženka nastopala le v svojstvu producenta.
Zavarovanec tožene stranke je očitno kršil cestnoprometne predpise, ki velevajo, da mora voznik paziti na pešce, ki so na vozišču (prvi odstavek 30. člena ZTVCP) in da mora ob srečavanju z drugim vozilom, če je kakšna ovira na cesti ali zaradi drugih udeležencev v prometu zmanjšati hitrost svoje vožnje in po potrebi vozilo tudi ustaviti (drugi odstavek 56. člena ZTVCP). Šlo je za ravnanje iz velike malomarnosti in ko se k temu doda, da ima že sama objektivna odgovornost v konkurenci s subjektivno oškodovančevo večjo težo, se pokaže, da tožnikov prispevek k škodi ni večji kot 60% (tretji odstavek 177. člena ZOR).
Pravna oseba z družbenim kapitalom, v katere korist je družbeni pravobranilec vložil tožbo po določbah ZLPP lahko vstopi v pravdo na strani tožeče stranke tudi šele v revizijskem postopku.
Sklenitev pogodbe o ustanovitvi družbe zaradi nedovoljenega prehajanja družbene lastnine v privatno, ni podlaga za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi družbe, ampak samo za povračilni zahtevek.
pogoji in njihov učinek na pogodbo - razvezni pogoj
Tožeča stranka zmotno presoja pravne učinke pogodbe med tožnikovim očetom in poveljstvom vojaške pošte z dne 1.3.1978, s katero je oče prepustil drugemu pogodbeniku v uporabo v tej zadevi zahtevano stanovanje. Ta pogodba je bila namreč sklenjena z razveznim pogojem, saj je bilo v njeni 6. točki določeno, da velja vse dotlej, dokler bo tožnikov oče "uporabljal stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada". Ker tožnikov oče nesporno ne uporablja več stanovanja iz vojaškega sklada, saj ga je odkupil in je postal njegov lastnik, je izpolnjen pogoj iz 6. točke pogodbe in je zato ta nehala veljati (tretji odstavek 74. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Nasprotna revizijska trditev je zato neutemeljena. Tožeča stranka je z dnem odkupa stanovanja O... in s tem prenehanja veljavnosti navedene pogodbe tudi izgubila pravico razpolaganja s tu obravnavanim stanovanjem. Zato njen zahtevek proti tožencu za izpraznitev stanovanja, ki je last slednjega, ni utemeljen.
V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem gre za tri udeležence pogodbenega razmerja, to je prodajalca (v obravnavanem primeru drugotoženec), zatrjevanega resničnega kupca (tožnik) in zatrjevanega navideznega kupca (prvotoženka). Da bi tožnik v tem sporu uspel, bi moral jasno in določno zatrjevati in tudi dokazati obstoj dogovora med resničnim in navideznim kupcem, nadalje, da je prodajalec za ta dogovor vedel in še, da je bila tudi prodajalčeva volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec, ne pa navidezni.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2, 332, 332/1-5.SZ člen 22, 29, 145, 145/2, 159.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba zaradi izostanka - sposobnost biti pravdna stranka - skupnost lastnikov stanovanj - skupnost stanovalcev - hišniško stanovanje - tožba na izpraznitev
Opredelitev pri oznaki tožeče stranke, da jo zastopa skupnost stanovalcev, je napačna in v izrecnem nasprotju s tožbi priloženo pogodbo z dne 22.5.1992. Oznaka tožeče stranke le kot lastnikov stavbe ... pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena v smislu prvega odstavka 77. člena ZPP. Tudi, če bi bilo oznako tožeče stranke lastniki določene stavbe mogoče dobrohotno razumeti kot skupnost lastnikov te stavbe, taka oznaka tožeče stranke ne bi bila zadostna, ker zanjo ni izkazan pogoj iz drugega odstavka 77. člena ZPP, torej da ima ta konkretna skupnost lastnikov tudi lastnost pravne osebe, kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ki po obrazloženem tudi utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 5.tč.1.odst.332. čl. ZPP v povezavi s 77.čl. ZPP.
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - revizija - pobotni ugovor v reviziji
V sedanji reviziji drugotoženec prvič uveljavlja ugovor, ki bi ga bilo eventualno mogoče opredeliti kot pobotni ugovor, vendar pa je tak ugovor možen le v postopku na prvi stopnji, saj ga glede na izrecno določbo tretjega odstavka 352. člena ZPP v pritožbi ni mogoče na novo uveljavljati, še manj torej v reviziji.
upravičenec do odkupa - privatizacija (zasedenih) stanovanj - namen privatizacije - smrt imetnika stanovanjske pravice po privolitvi lastnika v prodajo stanovanja - dedovanje pravice do odkupa
Mati tožnikov (imetnica stanovanjske pravice) je umrla pred sklenitvijo prodajne pogodbe za obravnavano stanovanje in je ostalo to nezasedeno (nasprotnih trditev ni). Toda zasedeno je bilo, ker ga je zasedala mati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, ob podaji zahteve za odkup, ob privolitvi tožene stranke kot lastnika, da proda stanovanje, in ob končanju denacionalizacijskega postopka, ko ni bilo več ovir, da bi tožena stranka izpolnila svojo zakonsko dolžnost in obveznost. Mati tožnikov bi tako postala lastnica in po njeni smrti bi tožnika kot dediča stanovanje dedovala. Tožena stranka, ki ni izpolnila zakonske in pogajalske obveznosti, zato ne sme odkloniti sklenitve pogodbe in tako izkoristiti naključje, ki se je primerilo drugi stranki v času, ko je bila na potezi tožena stranka. V takšnem primeru, kot je obravnavani, bi bilo v nasprotju z duhom omenjenih privatizacijskih in prehodnih določb stanovanjskega zakona odkloniti zahtevo tožnikov za sklenitev pogodbe, ker nista bila navedena v najemni pogodbi matere kot imetnice stanovanjske pravice. Po njej sta podedovala pravico skleniti pogodbo, do katere sklenitve ni prišlo zaradi ravnanja tožene stranke kot prodajalca.
ZOR člen 367, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 392, 392/1, 392/2, 392/6.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje
Vlogi absolutnega zastaranja kazenskega pregona in zastaranja odškodninske terjatve sta različni in zato ni mogoče prenašati pravnih posledic absolutnega zastaranja kazenskega pregona na civilno področje, posebej še ob dejstvu, da je institut zastaranja celovito in podrobno urejen v civilnopravnih predpisih. Splošna določba 376. člena ZOR daje pravno varstvo povzročitelju škode, ker določa rok, do katerega je oškodovanec še upravičen (sodno) terjati svoj odškodninski zahtevek. Določba 377. člena ZOR pa daje pravno varstvo oškodovancu in ga varuje pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral še preden bi zastaral kazenski pregon za kaznivo dejanje, s katerim mu je bila povzročena škoda.
lastninska pravica - solastnina - oddajanje dela solastne stvari v najem - soglasje solastnikov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Sodišči nižjih stopenj pa sta še ugotovili, da sta se tožnica in S. N. kot solastnici dogovorili o uživanju dvoetažne hiše in da po dogovoru pripada uživanje gornje etaže (na katero se tudi nanaša sporna najemna pogodba) S. N. Ker je glede na tako stanje S. N. s sporno najemno pogodbo (za določen čas) razpolagala le v okviru upravičenj, ki so ji šla kot solastnici na podlagi dogovora s tožnico o načinu uživanja solastne hiše, za veljavnost najemne pogodbe ni bilo potrebno njeno soglasje (v smislu 15. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) in toženec zato v stanovanju ni nezakonito (brez naslova) in zato ne more biti utemeljen tožničin izpraznitveni zahtevek.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - obstoj izvenzakonske skupnosti
Izvenzakonska skupnost razvezanega zakonca z drugo osebo lahko izključi preživninsko obveznost drugega razvezanega zakonca le ob pogoju uporabe dol. 12. člena ZZZDR, torej šele od tedaj dalje, ko je zakonska zveza pravnomočno razvezana.
ZSZD člen 16, 17, 22. ZDSS člen 68, 75. ZDR (1990) člen 107, 110.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Če je bila tožba vložena v času veljavnosti prejšnjega ZSZD in se je spor nanašal na plačilo opravljenega dela po pogodbi o delu, neglede na določbe 68. in 75. člena ZDSS za odločanje ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče s splošno pristojnostjo. V času, ko je bila tožba vložena, so bila za odločanje v sporih iz pogodbe o delu po 107. do 110. členu ZDR pristojna redna sodišča (sodišča s splošno pristojnostjo).
upravičenec do denacioanalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Denacionalizacija pomeni vrnitev premoženja (2. člen ZDen), ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v zakonu o denacionalizaciji (1. člen ZDen). Upravičenec do denacionalizacije to je vrnitve podržavljenega premoženja pa je tudi fizična oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - skaženost - strah
Pri presoji odločitev o zavrnitvi zahtevkov za plačilo odškodnin za strah in za skaženost, kar je pobijala z revizijo tožnica, je moralo revizijsko sodišče izhajati iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje. Ti dve sodišči sta skladno ugotovili, da to kar je tožnica doživljala po nezgodi, ni predstavljalo tega, da bi se lahko opredelilo kot primarni ali sekundarni strah. Dalje pa sta ugotovili, da odrgnina na čelu pod lasiščem ne predstavlja take spremembe, da bi bilo možno govoriti o brazgotinah. Ob tem sta še ugotovili, da tožnico domnevna brazgotina ne moti (kar kaže na odsotnost subjektivnega elementa te škode). Ob takem stanju sta pravilno zaključili, da v tem primeru ne gre po določilu 200. člena ZOR za pravno priznano škodo.