vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nazakonita vselitev - ustavni zakon - prevzem pravne oblasti nad premoženjem, s katerim so upravljali subjekti JLA
Določbi drugega in tretjega odstavka 9.čl. UZ ne puščata organom JLA razpolagalne pravice na stanovanjih iz vojaškega stanovanjskega sklada. Prevzem upravljanja je dokončno in s takojšnjo veljavo določen s prvim odstavkom 9.čl. UZ.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (385. člen ZPP) izhaja, da so se razmere spremenile, vendar pa na strani obeh pravdnih strank in uravnoteženo. Po zadnji določitvi preživnine se je tako tožeči stranki kot tudi materi mladoletnih tožencev rodil še en otrok (starost obeh otrok je enaka in znaša tri leta), razmerje osebnih dohodkov, ki jih prejemata tožeča stranka in mati mladoletnih tožencev, pa se je spremenilo celo v korist tožeče stranke. Ob upoštevanju teh pravnoodločilnih dejstev je zato materialnopravno pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da niso izpolnjeni v ZZZDR določeni pogoji za spremembo (znižanje) tožnikove preživninske obveznosti.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - prepovedna ali negatorna tožba - mejni spor - stanje po podatkih zemljiškega katastra
Tožeča stranka ima prav, ko v reviziji navaja, da se pri varstvu lastninske pravice toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo. Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili pravila ZNP, ki se nanašajo na urejanje meje.
ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1, 394, 394/1, 400, 400/1.
neupravičena obogatitev - odločanje v civilnopravnih razmerjih - sodna pristojnost
Tožeča stranka uveljavlja svoj tožbeni zahtevek na podlagi 210. člena ZOR. S tem zahtevkom tožeča stranka zatrjuje, da ima pravico na podlagi neupravičene obogatitve, torej iz civilnopravnega razmerja. Spore iz civilnopravnih razmerij na podlagi 1. člena ZPP obravnava sodišče po določbah ZPP. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbo 3. točke 2. odstavka 354. člena in odločilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - pogodba o zamenjavi stanovanj - soglasje
Pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 6.9.1991 ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za toženkino vselitev in pridobitev imetništva stanovanjske pravice na stanovanju v L., P., saj je bilo razpolaganje tedanjih vojaških organov s tem stanovanjem nezakonito.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
V ožjem smislu je strah efekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu pa je tako imenovano razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja več mesecev. Od tod izvira delitev strahu na primarni in sekundarni strah, ki pa ju je sodna praksa od nekdaj obravnavala kot enotno obliko nepremoženjske škode. Denarno odškodnino za to obliko škode je priznavala le, če je bil strah zelo intenziven in je pustil v duševnosti prizadetega trajnejše posledice, oziroma če je brez posledic trajal dalj časa.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok - upoštevanje dohodkov iz nadurnega dela
Pri izračunu povprečne plače tožene stranke ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje, pa je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo tudi dohodke iz nadurnega dela, saj trditve tožene stranke, da nadurno delo zaradi svoje nestalnosti in nepredvidljivosti ne more vplivati na višino preživninskega prispevka, v materialnem pravu nimajo nobene podlage.
naročilo (nalog) - obveznost prevzemnika naročila - dajanje računa - obveznosti naročitelja - pravica do plačila za trud (nagrada)
Po določilu tretjega odstavka 749. člena ZOR je prevzemnik naročila sicer upravičen do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. V danem primeru je tožnik izpovedal, da ga je tožnik štel za prijatelja in da je tudi on sam vzdrževal hišo za prijatelja ter je izrecno povedal, da tega ni storil za denar. Ker torej toženec ni uveljavljal nagrade in je izpovedoval o okoliščinah, ki so kazale na to, da je sprejel tožnikov nalog zato, da bi poplačal svoje terjatve in iz prijateljstva, sodišči prve in druge stopnje nista bili dolžni ugotavljati pravičnega plačila za toženčevo delo, uveljavljanje nagrade v reviziji pa pomeni nedovoljeno novoto (387. člen ZPP).
ničnost - uveljavljanje ničnosti - vrnitev premoženja, na katerem obstoji lastninska pravica fizičnih oseb - špekulativni pravni posli
Tožbeni zahtevek denacionalizacijskega upravičenca, vložen proti fizični osebi kot lastniku nepremičnine (3. odst. 16. člena ZDen), ki svoj pravni interes za uveljavljanje ničnosti pravnega posla (109. člen ZOR), sklenjenega pred uveljavitvijo ZDen, s sklicevanjem na dol. 8. člena ZPN utemeljuje s statusom, ki mu ga je podelil ZDen, je mogoče obravnavati le po določilu 89. člena ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Kot razlog, da se bo lažje opravil postopek v ... kot v ..., navaja toženec dejstvo, da je tožnik glavni in odgovorni urednik časopisa ..., ki izhaja v ... To dejstvo nima nobene zveze s krajevno pristojnostjo sodišč in s sodstvom, ki ima že v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) določene temeljne garancije za neodvisno opravljanje funkcije. Kraj, kjer se izdaja kak časopis, ne more in ne sme vplivati na neodvisnost sodnikov, ki so na relativno majhnem ozemlju Republike Slovenije pod enakim medijskim pritiskom.
pravica lastnika do vselitve v stanovanje, na katerem ima kdo pravico uporabe - dodelitev drugega primernega stanovanja - najemnina - plačilo razlike do profitne najemnine
Ni mogoče pritrditi revizijskim navedbam, da je iz kronološkega razvoja zakonodaje razvidno, da pravni prednik Ministrstva za ... ni nikoli razpolagal s stanovanji in da zato tudi ni mogel tretjetožencu dodeliti stanovanja. Pravilne so sicer trditve o tem, da so s stanovanji razpolagala stanovanjska oblastva. Očitno pa je pri tem vlagatelj revizije prezrl, da je kot stanovanjsko oblastvo na prvem mestu imenovan minister za notranje zadeve. Ob dejanskih ugotovitvah v tem postopku, da je bilo tretjetožencu prvo stanovanje v petem nadstropju dodeljeno preko takratnega Ministrstva za ... LRS in zamenjava "odobrena" prav tako po istem stanovanjskem oblastvu, je bilo materialno pravo v tem postopku pravilno uporabljeno.
res iudicata - identičnost tožbenih zahtevkov - zavrženje tožbe
V procesnopravni literaturi se res pogosto trdi, da postane pravnomočen le izrek ali tenor sodbe, da pa pravnomočnost ne seže na razloge sodbe oziroma da razlogi sodbe ne postanejo pravnomočni. Ta trditev pa je presplošna in utegne zavesti v zmoto. Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi iz dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek. Pomena izreka in njegovih elementov ali členov tedaj ne smemo obravnavati izolirano. Pravnomočen postane subsumpcijski sklep sodišča kot celota, ne pa njegovi elementi.
Subsumpcijski sklep (izrek o konkretni pravni posledici) dobimo iz primerjave konkretnega dejanskega stanja s pravnimi pravili. Iz dejanskega stanja, iz pravnih pravil in iz izreka sodbe razumemo njeno vsebino. Vsak od teh treh členov spada k bistvu odločbe. Zato je potrebno kljub dejstvu, da se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, pri presoji, ali gre za razsojeno stvar, upoštevati vse tri elemente sodbe (dejansko stanje, pravna pravila in izrek sodbe).
oblika pogodbe - predpogodba - razveza obličnih pogodb z neobličnim sporazumom - ara - vračanje are
Ustni dogovor zadošča za razvezo predpogodbe o prodaji. Ta še ni bila realizirana, zato ni zadržkov, da bi bila lahko ustno razvezana. S predpogodbo je razvezan tudi dogovor o ari, ki je akcesorne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40168
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333/2.URS člen 26.ZOR člen 172. CZ člen 222, 222/7.
pravnomočnost sodbe - objektivne meje pravnomočnosti - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - pravica do povračila škode po 26 čl. URS
Pri obravnavi vprašanja, ali gre za zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati določbe ZPP o objektivnih mejah pravnomočnosti sodbe in o materialni pravnomočnosti.
Razveljavitev (odprava) odločbe zaradi kršitev postopkovnih pravil še ni protipravno ravnanje, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost države. Toda izdaja upravne odločbe izven kateregakoli upravnega postopka, predvidenega z zakonom, je protipravno ravnanje državnega organa po 26. členu Ustave RS, za katerega država odškodninsko odgovarja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - postavljeni zagovornik - substitut
Če postavljeni zagovornik iz opravičenih razlogov ne more izvrševati pravic in dolžnosti zagovornika, lahko na podlagi 2. odstavka 72. člena ZKP zahteva razrešitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika. Izjemoma, če se ne bi mogel iz opravičenih razlogov udeležiti posameznega sodnega opravila, bi v skladu z 2. odstavkom 16. člena Zakona o odvetništvu lahko pooblastil drugega odvetnika za nadomestitev pri tem opravilu, če bi sodišče ocenilo, da to ne bo v škodo obrambe in če obdolženec temu ne bi nasprotoval.
Za odločanje v sporu o odmeri starostne zavarovalnine pri Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.