ZPP (1977) člen 188, 188/2, 190, 190/2, 190/3, 191, 191/1.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - podrejeni tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - privolitev toženca
Kadar tožeča stranka uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov tako, da predlaga sodišču, naj ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (2. odst. 188.čl. ZPP), se šteje da je podrejeni zahtevek postavljen pogojno. Sodišče o njem odloča samo v primeru, če primarni zahtevek zavrne kot neutemeljen. Če pa primarnemu zahtevku ugodi, o podrejenem zahtevku ne odloča.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Tožeča stranka je zahtevala varstvo svoje lastninske pravice s prepovedno (opustitveno) ali negatorno tožbo (42. člen ZTLR). Povod za to tožbo je vznemirjanje lastnika (ali domnevnega lastnika) pri izvrševanju lastninske pravice, ki pa ne obstaja v odvzemu stvari. Za to, da lastnik s prepovedno tožbo uspe, pa ne zadošča, če dokaže le obstoj posega v njegovo lastninsko pravico, ki ga zakon označuje z izrazom "vznemirjanje", ampak mora dokazati tudi, da je bilo vznemirjanje njegove lastninske pravice neutemeljeno. Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, da je tožnica pri izgradnji vodovoda sama sodelovala in z izgradnjo vodovoda soglašala, pa tožeča stranka dejstva, da je bilo sicer obstoječe vznemirjanje tudi neutemeljeno, ni dokazala.
Zahtevek opustitvene tožbe je dajatveni, z njim pa se zahteva prenehanje določenega ravnanja, iz katerega je nastalo (ali ki predstavlja) neutemeljeno vznemirjanje in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred neutemeljenim vznemirjanjem. S tem temeljnim zahtevkom pa se lahko združi tudi zahtevek na prepoved nadaljnjih (bodočih) posegov, vendar pa tožnik s tem nadaljnjim zahtevkom lahko uspe le v primeru, če je ugodeno temeljnemu zahtevku.
zamudne obresti - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - začetek teka roka za izplačilo
Smisel določila 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Zato mora celo v primeru, ko se zavarovalne vsote ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem (tretji odstavek 919. člena ZOR). Če zavarovalnica pravočasno ne plača zavarovalne vsote, mora plačati zamudne obresti (277. člen ZOR).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
ZDPra člen 1, 9.ZSKZ člen 2, 3, 4, 6, 9, 9/1, 9/2.
pravdne stranke in njihovi zakoniti zastopniki - pristojnosti Državnega pravobranilstva RS - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po določilu 2. člena ZSKZ gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje obsega upravljanje in razpolaganje. Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Po določilu 6. člena ZSKZ sklad vodi in zastopa direktor sklada. Republika Slovenija prek svoje vlade in ministrstev sicer nadzira delo sklada in usmerja njegovo delo (4. člen ter prvi in drugi odstavek 9. člena ZSKZ), ne more pa delovati namesto sklada.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije od sprejema ZDPra ni več zakoniti zastopnik sklada.
delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Tožnica je ostala pri istem delodajalcu, čeprav ne več na usposabljanju, temveč razporejena na delovno mesto oziroma delo, kot ga je lahko opravljala po uspešno končanem usposabljanju. Zato bi, glede na to, da gre za vsebinsko novo delo, morala biti s tožnico sklenjena nova pogodba o zaposlitvi. Ker te ni bilo, ampak je bil izdan samo sklep o razporeditvi, pa je v tem primeru sprejemljiv zaključek, sodišča v izpodbijani sodbi, da ne gre za novo zaposlitev, ampak samo za nadaljevanje dela.
začasna odredba - izkazanost tožbe v upravnem sporu kot pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrep kmetijskega inšpektorja
Temeljni pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po 2. odstavku 30. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 69. člena ZUS je izkazanost tožbe v upravnem sporu zoper upravni akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva. Če ta ni izpolnjen, sodišče zahtevo, uveljavljano na takšni dejanski in pravni podlagi, zavrne, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo presojo ostalih pogojev iz 2.
F.K. je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojen za kaznivi dejanji, glede katerih državni tožilec ni odstopil od pregona in glede katerih ni bila ustavljena kazenska preiskava. O teh dejanjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPod člen 146. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (1989) člen 74, 75, 76, 76/2. ZBH člen 82. Zakon o hranilno kreditnih službah in blagajnah za vzajemno pomoč (1980) člen 2, 2/1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 9, 9/1, 10, 10/1, 10/3.
zbiranje hranilnih vlog občanov - hranilno kreditne službe kot pravne osebe - podjetja z registrirano dejavnostjo hranilno kreditne službe - izplačilo hranilne vloge - jamčevanje države za hranilne vloge
Dejstvo, da ima podjetje (ustanovljeno po določbah ZP/88) firmo "..., podjetje za (finančni inženiring in) hranilno kreditno službo, d.d." - nikakor ne narekuje pravne presoje, da je to podjetje samoupravna finančna organizacija, ki jo ZHKS/80 imenuje hranilno-kreditna služba in ji določa samostojno pravno osebnost. Okoliščina, da je bilo podjetje registrirano s firmo, ki je ugotovljena, zato ne narekuje pravne presoje, da je po določbi 3. odstavka 10. člena ZHKS/80 veljalo (subsidiarno) jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge, vložene pri tem podjetju.
ZLPP člen 9, 9/1, 12, 14.ZDen člen 34, 37, 38, 39, 44, 44/5.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - vrnitev podjetja - začasna odredba po 12. členu ZLPP
V postopku izdaje začasne odredbe po 12. členu ZLPP mora upravni organ presoditi, ali je predlog za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazan, kar pomeni, da če so bile nepremičnine podržavljene kot sestavni del podjetij in so v sredstvih zavezanca, je dolžan zavarovati tudi te nepremičnine. Okoliščina, da so te spadale v zasebno premoženje upravičenca, je v tem postopku nepomembna.
ZOR člen 170, 171. ZNZ člen 47, 54. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POOBLASTIL POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE člen 6, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 79, 81.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe (delodajalca) nasproti tretjim - odgovornost drugih oseb - namerna povzročitev škode - neposredna odškodninska odgovornost delavca (policist) - pooblastila pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve - vstopanje v tuje stanovanje - uporaba prisilnih ukrepov
Policisti, ki so pooblaščene uradne osebe, morajo po določilih Zakona o notranjih zadevah (ZNZ, Ur.l. SRS, št. 38/88 do RS, št. 58/93 in po spornem dogodku veljavne spremembe do RS, št. 49/98) skrbeti za javni red in mir. Zato morajo v primeru, ko zvejo ali so obveščeni, da se na določenem kraju (tudi v zasebnem stanovanju) krši javni red in mir, ukrepati tako, da se preneha s kršitvijo, da se zberejo podatki o kršilcih in da se jih po potrebi izroči pristojnim organom v nadaljnji postopek. Intervencijo morajo opraviti hitro, odločno in zakonito (Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije, Ur.l. SRS, št. 44/88). Za to smejo uporabljati predpisane prisilne ukrepe, s katerimi se z najmanjšimi možnimi posledicami doseže izvršitev uradne naloge. V primeru, ko imetnik stanovanja to želi ali kliče na pomoč, smejo vstopiti v tuje stanovanje in ga vizualno pregledati (79. in 81. člen Pravilnika), osebe, ki ogrožajo javni red in mir smejo pridržati (55. do 60. člen Pravilnika), to pa dosežejo tudi s prisilnimi ukrepi, med katerimi je strokovni prijem milejše prisilno sredstvo od strokovnih udarcev in metov ter od uporabe gumijevke in drugih ukrepov.
ZOR člen 15, 15/1, 277, 277/1, 1107, 1107/2. ZUDE člen 5, 5/1, 8. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 80.
načelo enake vrednosti dajatev - uporaba posebnih uzanc - ohranjanje realne vrednosti denarne obveznosti
Iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev izhajajo udeleženci dvostranskih pogodb pri sklepanju pogodb, ne pa v stadiju njihovega izpolnjevanja (1. odstavek 15. člena ZOR). Za ta stadij je pomembno ohranjanje realne vrednosti s pogodbo dogovorjenih obveznosti.
Za ohranitev realne vrednosti denarne obveznosti sta na voljo dve možnosti: zamudne obresti, ki vsebujejo tudi revalorizacijski del, ali pa vezava obveznosti na neko tujo valuto. Obveznost plačati zamudne obresti je zakonska obveznost, ki je strankam ni treba posebej dogovarjati, uporabo druge valorizacijske možnosti pa morata stranki pravnega razmerja izrecno dogovoriti, sicer je upnik ne more z uspehom uveljaviti.
Analogno 2. odstavku 1107. člena ZOR se lahko tudi posebne uzance uporabijo za rešitev vprašanj, ki jih ZOR ne ureja.
ZDen člen 22, 22/2, 22/2, 25, 25/1, 44, 44/1, 44/2, 72, 72/1, 90, 90/2, 93.ZUP člen 208, 208/2, 242, 242/1.
denacionalizacija poslovnega prostora - vrednost poslovnega prostora - vlaganja denacionalizacijskega zavezanca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj
Vrednost poslovnega prostora in poslovne stavbe se ugotavlja po točkovni metodi Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81) in z uporabo enačbe iz 93. člena ZDen in ne po računih za opravljeno delo oz. vlaganja (1. in 2. odstavek 44. člena ZDen).
Pomembno je, ali so vlaganja zavezanca bistveno povečala vrednost nepremičnine; ni pa pomembno, če je zavezanec vlaganja v poslovne prostore opravil zaradi zahtev pristojnih služb za zagotovitev predpisanih pogojev za poslovanje oz. iz kakšnih razlogov je to storil. Za ugotovitev, ali se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala ali ne, se kot podlaga upošteva razlika med vrednostjo nepremičnine v času podržavljenja in njeno vrednostjo v času vračanja, izražena v odstotku glede na vrednost v času podržavljenja. Za bistveno (znatno) bi bilo mogoče šteti le povečanje vrednosti, ki bi preseglo 30% vrednosti podržavljenega premoženja (1. odstavek 72. člena in 2. odstavek 90. člena ZDen).
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1, 408, 408/2. ZIP člen 14, 50, 50-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova
Vlagatelj v zahtevi, glede na končni rezultat izvršilnega postopka, utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu navesti, kaj bi dolžnica morala še storiti, da bi svojo obveznost izpolnila.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev
Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. list RS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 in 82/94) šteli, da sporno stanovanje ne spada v skupno premoženje pravdnih strank, ker ni bilo kupljeno iz premoženja, ki bi ga bila zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Revidentka sicer opozarja, da je tedaj, ko je toženec kupil stanovanje, zakonska zveza še trajala, čeprav sama priznava, da je življenjska skupnost že razpadla. Ker torej ni bilo več življenjske skupnosti in ker sta sodišči ugotovili, da je bilo stanovanje kupljeno iz toženčevih sredstev (odškodnina za nepremoženjsko škodo in dve posojili, ki jih je sam v pretežni meri že vrnil), je pravilno razsodilo, da je sporno stanovanje toženčevo premoženje in je zavrnilo zahtevek, da bi stanovanje spadalo v skupno premoženje.
postopek za preklic pogojne obsodbe - rok za pripravo obrambe - sestavine sodbe o preklicu pogojne obsodbe - zagovornik po uradni dolžnosti
Opis kaznivega dejanja ni predpisana sestavina sodbe, s katero se prekliče pogojna obsodba.
V rednem postopku se sicer na podlagi 438.čl. ZKP pod določenimi pogoji lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, to pa ne velja v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe.
V tem postopku ni predpisan rok za pripravo obrambe.
ZNP člen 122, 122/2.ZOR člen 210, 210/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - nečista denarna terjatev - premoženjska razmerja med zakonci - razpolaganje z delom skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Kadar eden od razvezanih zakoncev odsvoji skupno premoženje brez soglasja drugega, ta zaradi tega ne more biti prikrajšan na premoženju. Ima lahko podoben položaj kot bi ga imel po drugem odstavku 122. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ko skupno premoženje ne bi bilo mogoče razdeliti (ker je nedeljivo ali pa je delitev preprečil drugi z nedovoljenim razpolaganjem). Prizadeti skupni lastnik bi imel pravico do plačila vrednosti svojega deleža na taki skupni stvari. Navedeno določilo ZNP je materialnopravne narave in je zato uporabljivo tudi za rešitev takih sporov, kot je predmetni. Do enakega pravnega zaključka pa pripeljejo tudi določbe o neupravičeni pridobitvi zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Če pravnega posla prizadeti razvezani zakonec ne izpodbija, ima do drugega denarno terjatev. Ta terjatev po višini pa ne more biti odvisna od tega, ali je in koliko drugi iztržil za odsvojeno skupno premoženje (odsvojitev je lahko brezplačna ali le delno odplačna), pač pa od njegove vrednosti (oziroma deleža prizadetega partnerja na skupnem premoženju). Zato taka terjatev, kot je sporna, ne more predstavljati čiste denarne terjatve. O čisti denarni terjatvi je praviloma mogoče govoriti le v pogodbenih (v razmerjih med pogodbenikoma) in ne zunajpogodbenih razmerjih.