povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
premoženjskopravni spori, ki se obravnavajo po določilih ZPP - civilnopravni spori
Ni mogoče v pravdi z lastninsko tožbo zahtevati vrnitev stvari, dokler velja ukrep zasega v kazenskem postopku ali v postopku o prekršku. Utemeljenost zasega se namreč preizkusi v matičnem postopku glede na predpise, ki veljajo za ta postopek. Lastninski zahtevek ne more biti utemeljen, če izročitev stvari ovira odločitev drugega državnega organa, izdana v zakonitem postopku.
Pravdno sodišče ni pristojno za presojo odločitev v kazenskem ali kakšnem drugem postopku.
Stranka je dolžna navesti dejstva in predlagati dokaze (219. člen ZPP) in sicer tako, da sodišče dokaze sploh lahko izvede. Sodišču mora predložiti listine, na katere se sklicuje v dokaz svojih trditev (232. člen ZPP). V primeru, ko se predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, pa mora stranka, ki zaslišanje priče predlaga, med drugim navesti tudi njeno prebivališče (241. člen ZPP). Tožena stranka je opustila prav vse v ZPP uzakonjene dolžnosti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - dodelitev otrok - določitev višine preživnine za otroke
Revizijska navedba o tem, da bi imela otroka na toženčevem domu brezplačno varstvo, ni v korist otrok, ker ju je vseskozi vzgajala predvsem mati.
Odplačevanje kredita za toženčev osebni avtomobil ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otrok, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Tožeča stranka je zahtevala varstvo svoje lastninske pravice s prepovedno (opustitveno) ali negatorno tožbo (42. člen ZTLR). Povod za to tožbo je vznemirjanje lastnika (ali domnevnega lastnika) pri izvrševanju lastninske pravice, ki pa ne obstaja v odvzemu stvari. Za to, da lastnik s prepovedno tožbo uspe, pa ne zadošča, če dokaže le obstoj posega v njegovo lastninsko pravico, ki ga zakon označuje z izrazom "vznemirjanje", ampak mora dokazati tudi, da je bilo vznemirjanje njegove lastninske pravice neutemeljeno. Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, da je tožnica pri izgradnji vodovoda sama sodelovala in z izgradnjo vodovoda soglašala, pa tožeča stranka dejstva, da je bilo sicer obstoječe vznemirjanje tudi neutemeljeno, ni dokazala.
Zahtevek opustitvene tožbe je dajatveni, z njim pa se zahteva prenehanje določenega ravnanja, iz katerega je nastalo (ali ki predstavlja) neutemeljeno vznemirjanje in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred neutemeljenim vznemirjanjem. S tem temeljnim zahtevkom pa se lahko združi tudi zahtevek na prepoved nadaljnjih (bodočih) posegov, vendar pa tožnik s tem nadaljnjim zahtevkom lahko uspe le v primeru, če je ugodeno temeljnemu zahtevku.
delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Tožnica je ostala pri istem delodajalcu, čeprav ne več na usposabljanju, temveč razporejena na delovno mesto oziroma delo, kot ga je lahko opravljala po uspešno končanem usposabljanju. Zato bi, glede na to, da gre za vsebinsko novo delo, morala biti s tožnico sklenjena nova pogodba o zaposlitvi. Ker te ni bilo, ampak je bil izdan samo sklep o razporeditvi, pa je v tem primeru sprejemljiv zaključek, sodišča v izpodbijani sodbi, da ne gre za novo zaposlitev, ampak samo za nadaljevanje dela.
začasna odredba - izkazanost tožbe v upravnem sporu kot pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrep kmetijskega inšpektorja
Temeljni pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po 2. odstavku 30. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 69. člena ZUS je izkazanost tožbe v upravnem sporu zoper upravni akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva. Če ta ni izpolnjen, sodišče zahtevo, uveljavljano na takšni dejanski in pravni podlagi, zavrne, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo presojo ostalih pogojev iz 2.
ZPod člen 146. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (1989) člen 74, 75, 76, 76/2. ZBH člen 82. Zakon o hranilno kreditnih službah in blagajnah za vzajemno pomoč (1980) člen 2, 2/1, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 9, 9/1, 10, 10/1, 10/3.
zbiranje hranilnih vlog občanov - hranilno kreditne službe kot pravne osebe - podjetja z registrirano dejavnostjo hranilno kreditne službe - izplačilo hranilne vloge - jamčevanje države za hranilne vloge
Dejstvo, da ima podjetje (ustanovljeno po določbah ZP/88) firmo "..., podjetje za (finančni inženiring in) hranilno kreditno službo, d.d." - nikakor ne narekuje pravne presoje, da je to podjetje samoupravna finančna organizacija, ki jo ZHKS/80 imenuje hranilno-kreditna služba in ji določa samostojno pravno osebnost. Okoliščina, da je bilo podjetje registrirano s firmo, ki je ugotovljena, zato ne narekuje pravne presoje, da je po določbi 3. odstavka 10. člena ZHKS/80 veljalo (subsidiarno) jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge, vložene pri tem podjetju.
ZDen člen 22, 22/2, 22/2, 25, 25/1, 44, 44/1, 44/2, 72, 72/1, 90, 90/2, 93.ZUP člen 208, 208/2, 242, 242/1.
denacionalizacija poslovnega prostora - vrednost poslovnega prostora - vlaganja denacionalizacijskega zavezanca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj
Vrednost poslovnega prostora in poslovne stavbe se ugotavlja po točkovni metodi Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81) in z uporabo enačbe iz 93. člena ZDen in ne po računih za opravljeno delo oz. vlaganja (1. in 2. odstavek 44. člena ZDen).
Pomembno je, ali so vlaganja zavezanca bistveno povečala vrednost nepremičnine; ni pa pomembno, če je zavezanec vlaganja v poslovne prostore opravil zaradi zahtev pristojnih služb za zagotovitev predpisanih pogojev za poslovanje oz. iz kakšnih razlogov je to storil. Za ugotovitev, ali se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala ali ne, se kot podlaga upošteva razlika med vrednostjo nepremičnine v času podržavljenja in njeno vrednostjo v času vračanja, izražena v odstotku glede na vrednost v času podržavljenja. Za bistveno (znatno) bi bilo mogoče šteti le povečanje vrednosti, ki bi preseglo 30% vrednosti podržavljenega premoženja (1. odstavek 72. člena in 2. odstavek 90. člena ZDen).
URS člen 29, 29-1, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 269, 269/1-5, 269/1-6, 354, 354/1.
obtožnica - funkcija obtožnice - sestavine obtožnice - predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi - predlog zaslišanja obdolženca
Obtožnica daje okvir obtožbi, o kateri odloča sodišče (1.odst. 354.čl.ZKP) in hkrati daje obtožencu možnost za pripravo svoje obrambe (1. in 3.alinea 29.čl. ustave, 3.odst. 16.čl. ZKP).
Iz tako določene funkcije obtožnice pa nadalje izhaja, da za obtožnico, ki je pogoj in podlaga za presojo, ali je nekdo storil kaznivo dejanje, ni dovolj, da obsega elemente, ki jih določa 269.čl. ZKP, ampak mora tudi po svoji vsebini omogočati predvsem presojo, ali je zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
Tožilec je dolžan izrecno navesti, s katerimi dokazi naj se ugotavljajo odločilna dejstva, navesti mora zagovor obdolženca in svoje stališče o navedbah obrambe. Takšne tožilske funkcije ne more nadomestiti sodišče pri sklepanju o ugovoru zoper obtožnico s svojo presojo, npr. da dokazi, ki jih predlaga v obtožnici tožilec, ne utemeljujejo obtožbe, da pa so na razpolago drugi dokazi, ki bi obtožbo utemeljevali.
Vložniku ni moč pritrditi, da bi moral tožilec kot dokaz predlagati tudi zaslišanje obdolžencev. Takšen predlog ni potreben ne samo zato, ker med sestavinami obtožnice, kot jih določa 269.čl. ZKP, to ni posebej predpisano, temveč ker je biti (za)slišan pravica obdolženca, ki jo zagotavljata Ustava in ZKP.
Obtožnica ni sestavljena v skladu s 5. in 6.tč. 1.odst. 269.čl. ZKP, ker se v njej predlaga, naj sodišče na glavni obravnavi v dokazne namene uporabi listine v spisu, v obrazložitvi obtožnice pa se sklicuje na izpovedbo A.U., zaslišanega kot pričo in obdolženca.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2. ZSR člen 58, 58/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja (podnajem) - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem
Ker je tožnik že v avgustu 1991 oddal v podnajem celo stanovanje, mu je stanovanjsko razmerje v skladu s prvim odstavkom 58. člena takrat veljavnega ZSR prenehalo že na podlagi samega zakona. Odklonitev tožnikove zahteve za nakup tega stanovanja po privatizacijskih določbah SZ je bila torej utemeljena.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1, 408, 408/2. ZIP člen 14, 50, 50-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova
Vlagatelj v zahtevi, glede na končni rezultat izvršilnega postopka, utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu navesti, kaj bi dolžnica morala še storiti, da bi svojo obveznost izpolnila.
postopek za preklic pogojne obsodbe - rok za pripravo obrambe - sestavine sodbe o preklicu pogojne obsodbe - zagovornik po uradni dolžnosti
Opis kaznivega dejanja ni predpisana sestavina sodbe, s katero se prekliče pogojna obsodba.
V rednem postopku se sicer na podlagi 438.čl. ZKP pod določenimi pogoji lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, to pa ne velja v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe.
V tem postopku ni predpisan rok za pripravo obrambe.
ZOR člen 15, 15/1, 277, 277/1, 1107, 1107/2. ZUDE člen 5, 5/1, 8. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 80.
načelo enake vrednosti dajatev - uporaba posebnih uzanc - ohranjanje realne vrednosti denarne obveznosti
Iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev izhajajo udeleženci dvostranskih pogodb pri sklepanju pogodb, ne pa v stadiju njihovega izpolnjevanja (1. odstavek 15. člena ZOR). Za ta stadij je pomembno ohranjanje realne vrednosti s pogodbo dogovorjenih obveznosti.
Za ohranitev realne vrednosti denarne obveznosti sta na voljo dve možnosti: zamudne obresti, ki vsebujejo tudi revalorizacijski del, ali pa vezava obveznosti na neko tujo valuto. Obveznost plačati zamudne obresti je zakonska obveznost, ki je strankam ni treba posebej dogovarjati, uporabo druge valorizacijske možnosti pa morata stranki pravnega razmerja izrecno dogovoriti, sicer je upnik ne more z uspehom uveljaviti.
Analogno 2. odstavku 1107. člena ZOR se lahko tudi posebne uzance uporabijo za rešitev vprašanj, ki jih ZOR ne ureja.
ZTVP člen 63, 63/1, 163, 163/1, 163/2, 166, 166/1.
borzno posredniške družbe - nadzor nad poslovanjem družbe - udeleženci v postopku - udeležba drugih oseb
ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb.
Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.
Čeprav sta ugotovili, da je tožnik tožencu izročil tujo valuto in je toženec med pravdo pripoznal terjatev v tuji valuti, tega nista upoštevali, ker je po določilu drugega odstavka 5. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP, Ur.l. RS, št. 1/91-I) predpisano plačilo med domačimi osebami izključno v domači valuti. Toda ker je po prvem odstavku navedenega člena med domačimi osebami dovoljena uporaba deviz kot vrednostne osnove v pogodbah, sta sodišči pravilno odločali o tožbenem zahtevku, ki je določal vrednost v tujih valutah in zahteval plačilo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
V danem primeru gre za pogodbene obresti, za katere prvi odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) določa, da pogodbena obrestna mera med posamezniki ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Ker je določilo prvega odstavka 399. člena ZOR kogentne narave, sta ga sodišči pravilno uporabili in zavrnili drugačen dogovor pravdnih strank.