OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004297
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 416.
odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do povračila škode
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena. V pravnomočne odločbe ni mogoče posegati, saj se pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb preverjajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ter v postopku ustavne pritožbe. Presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega ravnanja sodišča je dopustna, kadar je bilo ravnanje sodišča v postopku v očitnem nasprotju s potrebno profesionalno skrbnostjo in je zato stranki nastala škoda. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala zaradi nepravilne uporabe veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
Delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, morajo biti določno navedene, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja.
ZPP člen 44, 44/2, 45, 158, 158/1. ZNP člen 37. SPZ člen 110, 110/2. ZOdvT člen 21, 22.
stroški postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - odmera takse
ZNP posebnih določil glede določitve vrednosti spornega predmeta ne vsebuje. Zato se ta ugotavlja ob smiselni uporabi drugega odstavka 44. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki kot kriterij določa vrednost spornega predmeta, kot jo je tožeča stranka oz. predlagatelj navedel v tožbi oz. predlogu. V obravnavanem primeru predlagatelji vrednosti spornega predmeta v predlogu niso označili. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog zahteval, da o tem skladno s 45. členom ZPP odloči sodišče in upošteva, da se s predlogom zahteva prenos hipotek (drugi odstavek 110. člena SPZ) v vrednosti 92.965,38 EUR. Ker predlagatelji niso ugovarjali tako opredeljeni vrednosti (to prvič izpostavljajo v pritožbi), je sodišče prve stopnje navedeno vrednost vzelo za osnovo za obračun stroškov.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 227. SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 346.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazno in trditveno breme - dokazna ocena - skupna vlaganja - ugovor zastaranja - nastop zastaranja
Sodišče prve stopnje je obširno in prepričljivo pojasnilo, da sta tožnik in prva toženka denarno in z delom približno enako prispevala za skupne potrebe in k pridobitvi skupnega premoženja. Odveč je zato tožnikovo sklicevanje na njegov višji zaslužek. Ni bistveno, kolikšen je dohodek zakoncev ali partnerjev, pač pa kolikšen del svojega dohodka namenita za ustvarjanje, vzdrževanje in ohranitev skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004293
OZ člen 132, 165, 352, 352/1, 360. ZIZ člen 279.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov - bodoča škoda - nezmožnost uporabe najetih prostorov - nedopustna pritožbena novota - nepremagljive ovire kot pravni standard
Izgubljeni dobiček po 132. členu OZ je obligacijsko pravni pojem in ne računovodski. Z deložacijo zaradi realizacije neutemeljene začasne odredbe ter neizročitvijo poslovnega prostora tožeči stranki, je tej, ker prostora ni mogla uporabljati, nastajala škoda zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno.
Sodna praksa je zavzela stališče, da zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Glede vedenja o nastanku škode gre poudariti, da se za začetek teka (subjektivnega) zastaralnega roka v skladu s teorijo in sodno prakso ne zahteva vedenje o točni višini oziroma obsegu škode, temveč vedenje o okoliščinah, ki omogočajo njeno določitev.
Prepričanje o elementu protipravnosti na tek zastaralnih rokov ne vpliva.
Tek zastaralnih rokov pri "trajajočih" škodnih dejanjih civilnega prava ni primerljiv s tekom zastaralnih rokov kazenskega prava, prav tako pa "trajajočega" škodnega ravnanja ni mogoče primerjati s trajajočim kaznivim dejanjem
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005120
KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1.
stvarna pristojnost sodišča - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje grožnje - pravna opredelitev dejanja - eno kaznivo dejanje - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - sredstvo javnega obveščanja - izvršitvena ravnanja - kaznivo dejanje obrekovanja
Obdolženec je očitana kazniva dejanja storil s pošiljanjem SMS sporočil in elektronske pošte točno določenim naslovnikom. Šlo je torej za zasebno komunikacijo (v primeru elektronskih sporočil storjeno prek elektronskega medmrežja), pri kateri je krog naslovnikov ostal vnaprej določen in omejen, zato ni mogoče šteti, da so bila očitana kazniva dejanja storjena s pomočjo sredstev javnega obveščanja.
Ugotovljene okoliščine poslanih SMS in elektronskih sporočil po presoji sodišča druge stopnje izražajo tako izrazito homogenost obdolženčevih ravnanj, da je potrebno kljub dejstvu, da je obdolženec z vsakim posameznim izvršitvenim ravnanjem uresničil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 oziroma razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, njegova ravnanja opredeliti kot eno kaznivo dejanje grožnje in eno kaznivo dejanje razžalitve po navedenih materialnopravnih določbah. Delitev posameznih ravnanj obdolženca na samostojna kazniva dejanja bi namreč nasprotovala vsebini konkretnega življenjskega dogodka, ko je obdolženec v časovno povezani seriji poslanih sporočil ponavljajoče se grozil zasebni tožilki oziroma jo v sporočilih žalil, pri vseh dejanjih pa ga je vodil enoten naklep ogroziti osebno varnost oziroma razžaliti zasebno tožilko, ki se je tudi uresničil v oškodovanju osebnih dobrin zasebne tožilke.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.
SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.. ZIZ člen 55, 55/1.. ZPP člen 309.
izvršilni postopek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - poseg v služnost poti - dopustnost posega - izgradnja podpornega zidu
Služnostna pravica poti, v katero je dolžnikoma, kot lastnikoma služečega zemljišča z izvršilnim naslovom prepovedano posegati, je pravica na tuji stvari, za katero velja, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče. Iz tega izhaja omejujoča razlaga v izvršilnem naslovu opredeljene pravice, ki dopušča posege lastnika služečega zemljišča na zemljišču (tudi izgradnjo škarpe z ograjo ob meji poti kot v obravnavani zadevi), s katerimi izvrševanje služnosti ni bistveno prizadeto.
Sodišče prve stopnje pojasnjenega materialnopravnega pristopa ni upoštevalo, ko je kot nedopustni poseg v služnost poti opredelilo postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča nelagodje voznikom. Obstoj nelagodja ne pomeni bistvene spremembe načina izvrševanja poti in ne dosega standarda pomembnejšega oviranja izvrševanja služnosti.
ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004259
ZPotK člen 13. ZPP člen 7, 212, 287, 287/1, 337, 337/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba - nenamenski kredit - zamuda s plačilom dveh obrokov - odpoved kreditne pogodbe - odpoved pogodbe - višina dolga - delno plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - izvajanje dokazov
Tožnica je višino dolga natančno opredelila z listinskimi dokazi, toženec pa je višini dolga zgolj pavšalno oporekal s trditvijo, da je njegov dolg manjši od zatrjevanega.
Narokov, na katere je bil toženec pravilno vabljen, se ni udeležil. Zdravniškega potrdila glede naroka 15. 11. 2016 ni predložil na predpisanem obrazcu, naroka dne 24. 1. 2017 pa se ni udeležil z opravičilom, da se mu je na avtocesti pokvarilo vozilo. Udeležbe na naroku dne 14. 3. 2017, na katerega je bil pravilno vabljen, ni opravičil, zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče v postopku narok izvedlo kljub njegovi upravičeni odsotnosti. Posledično ne drži pritožbeni očitek, da sodišče dokazov v toženčevo korist neutemeljeno ni izvajalo, saj njegovo zaslišanje zaradi neupravičenega izostanka ni bilo možno.
V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.
OZ člen 421, 421/1, 421/2. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
cesija - sodna cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - sklep o prenosu terjatve
S sklepom o prenosu terjatve sodišče v stečajnem postopku ne odloča o obstoju te terjatve. Gre za sodno cesijo te terjatve na upnika stečajnega dolžnika, ki lahko nato terja plačilo te terjatve. Sklep o prenosu terjatve, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika, na upnika stečajnega dolžnika, torej nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja terjatve.
sposobnost biti stranka - zadruga - neobstoječa pravna oseba - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - zemljiška knjiga - ugotovitev lastninske pravice
Če stranka umre ali preneha obstajati že pred vložitvijo tožbe, mora tožnik v tožbi določno navesti, kdo so njeni pravni nasledniki (primerjaj prvi odstavek noveliranega 81. člena ZPP-E, ki je v veljavi od 14. 9. 2017). Trditveno in dokazno breme je na njem in ne na sodišču. To pa pomeni, da bo moral pritožnik za dosego svojih pravic predlagati uvedbo zapuščinskih postopkov po članih rodbinske zadruge, da se bo ugotovilo, kdo so njihovi dediči. Slednji bodo kot pravni nasledniki nekdanjih članov zadruge lahko toženi v morebitni novi pravdi za ugotovitev lastninske pravice. Ker v dosedanjem postopku pritožnik ni ubral take poti, je tožba pravilno zavržena. To mu ne onemogoča nadaljnjih sodnih poti za uveljavitev zatrjevane lastninske pravice. Zato tudi očitki o kršitvah ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja niso utemeljeni.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - dobra vera pravnega naslednika - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja
Tožnik ni izkazal dobrovernosti in dobe, potrebne za priposestvovanje, zato z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je bil posestni prednik nedobroveren, ne izključuje dobrovernosti posestnega naslednika, ki se presoja samostojno.
prepoved konkurence - odgovornost za ravnanje delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - bivši družbenik - bivši direktor
Četudi drži pritožbeno razlogovanje tožeče stranke, da je toženec kot edini družbenik in direktor novoustanovljene družbe odgovoren za ravnanje svojih delavk, pa to nima nobene zveze z očitano kršitvijo prepovedi konkurence. Odgovornost toženca bi bila podana le, če bi sam aktivno deloval, torej če bi stranke sam nagovarjal, naj zapustijo tožečo stranko in pridejo k toženi stranki.
denarna kazen - žalitev sodišča - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed
V sodni praksi ni sporno, da stranka lahko tudi v sodnem postopku odprto, kritično in ostro ocenjuje ravnanja sodišča in na ta način opozarja na procesne kršitve ali na zmotna materialnopravna stališča sodišča. Takšen način uveljavljanja pravice do sodnega varstva še posebej velja v pravnih sredstvih, v katerih stranka vedno izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Dopuščena ostra kritika ravnanja sodišča pa ne sme biti žaljiva. Žaljiva pa je takrat, ko nedopustno posega v avtoriteto sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali gre za ostro in zato dovoljeno kritiko, ali pa za nedovoljene žaljive izjave ali žaljive vrednostne sodbe, katerih namen ni varstvo pravic stranke, marveč diskvalifikacija sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007545
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 176, 176/7, 409, 409/1. KZ-1 člen 215, 215/1, 215/2, 215/3.
zavrnitev zahteve za preiskavo - presoja verodostojnosti - dokazi za utemeljen sum
Neutemeljeno pritožba državne tožilke navaja, da je sodišče prve stopnje presojalo protislovne dokaze, za kar ni pristojno, saj tega ni storilo, temveč je na podlagi podatkov v spisu presojalo, ali je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, navedeno v zahtevi za opravo preiskave, pri tem pa je ocenilo vsebino zbranih dokazov, kar je nujno, saj sicer odločitve o tem, ali je utemeljen sum storitve kaznivega dejanja podan ali ne, ni mogoče sprejeti.
Dejstvo, da je bilo sedaj ugotovljeno, da imata tožnika pravico do posesti, še ne pomeni, da sta imela v kritičnem času (torej pred zatrjevanim motilnim ravnanjem) posest, torej dejansko oblast stvari. Kdor pred motenjem ni imel posesti, pa ni deležen sodnega varstva posesti.
postopek osebnega stečaja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - obstoj stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloženega zdravniškega potrdila izhaja, da ima dolžnik zdravstvene težave že od leta 2011, da od takrat dalje prihaja do prilagoditve zdravil ter da tako o spremenjenih okoliščinah v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ni mogoče govoriti.