neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne stvari - zahteva za dopustitev uporabe - prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe stvari
Toženec je solastno hišo prepustil v uporabo svoji nečakinji, ki je hišo oddajala in je hišo tako izključno uporabljal 11 let. Solastnika zahtevata uporabnino na podlagi 198. člena OZ. Ker sta se skušala s tožencem dogovoriti, nečakinja pa jima ni pustila niti v solastno hišo, toženec pa je odklanjal dogovarjanje, je podan temelj za sklepanje, da je tožeča stranka prikrajšana, tožena pa obogatena.
Delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, morajo biti določno navedene, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004199
OZ člen 70, 190, 197, 271, 271/2, 274, 275, 276, 336, 336/1, 347, 365, 374, 374/1 347/1, 766. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 118, 118/4, 118/5. SZ-1 člen 182, 182/3. - člen 22.
upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - neupravičena pridobitev - subrogacija - zastaranje terjatev upravnika - ključ delitve - solastniški delež - trditveno in dokazno breme - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - mandatna pogodba - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - pretrganje zastaranja
Zahtevku na plačilo obratovalnih stroškov je sodišče prve stopnje ugodilo na podlagi neupravičene obogatitve (190. člen OZ) in določb o mandatni pogodbi (766. člen OZ). Pritožbene navedbe, da je taka materialno pravna podlaga za zahtevek na plačilo obratovalnih stroškov napačna, so utemeljene. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi bilo potrebno uporabiti pravila o subrogaciji (275. člen OZ).
Nelastništvo je sicer res negativno dejstvo, vendar je tožeča stranka s predložitvijo podpisane Pogodbe dokazala (ekonomsko) lastništvo, zato se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko in nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.
Za terjatev upravnikov poslovnih stavb iz naslova založenih stroškov obratovanja, je treba uporabiti isto določbo o zastaralnem roku, kot velja za terjatve, ki jih etažni lastniki izpolnjujejo neposredno dobaviteljem teh storitev. Gre za zaokrožene izpolnitve, ki imajo naravo občasnih terjatev in za katere velja triletni zastaralni rok.
V konkretnem primeru gre za poslovno stavbo in poslovne prostore, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Slednji sicer v 22. členu ureditev za stanovanja širi tudi na poslovne prostore, vendar le, če gre za poslovne prostore v stanovanjsko-poslovnih stavbah. Zato uporaba SZ-1 in Pravilnika v konkretnem primeru ne pride v poštev. Uporabiti je treba SPZ, ki v 115. členu določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
izpraznitev stanovanja - deložacija - stečajni upravitelj - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj
Pritožbeno sodišče je v sklepu Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017 pojasnilo, da je vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj enaka kot vloga izvršitelja ter da ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Pomoč odvetnika si zato lahko priskrbi le, v kolikor jo narekujejo posebne (pravno bolj zapletene) okoliščine posameznega primera.
Ker je obstajala realna nevarnost, da bo stečajni dolžnik ob pomoči svojega odvetnika in še koga poskušal preprečiti deložacijo (glede na dejstvo, da je poskusil preprečiti že javno dražbo), je tudi upravitelj za nudenje pravne pomoči utemeljeno pooblastil odvetnika.
Ker je stečajni dolžnik, kot je to razvidno iz spisovnih podatkov, želel na vsak način preprečiti že dražbo stanovanja in je bil agresiven vse od pričetka prodaje stanovanja dalje, je bilo po navedbah upravitelja potrebno zagotoviti varnost vseh vpletenih. Zato si je upravitelj tudi pri deložaciji upravičeno zagotovil prisotnost družbe S., d.o.o.
sposobnost biti stranka - zadruga - neobstoječa pravna oseba - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - zemljiška knjiga - ugotovitev lastninske pravice
Če stranka umre ali preneha obstajati že pred vložitvijo tožbe, mora tožnik v tožbi določno navesti, kdo so njeni pravni nasledniki (primerjaj prvi odstavek noveliranega 81. člena ZPP-E, ki je v veljavi od 14. 9. 2017). Trditveno in dokazno breme je na njem in ne na sodišču. To pa pomeni, da bo moral pritožnik za dosego svojih pravic predlagati uvedbo zapuščinskih postopkov po članih rodbinske zadruge, da se bo ugotovilo, kdo so njihovi dediči. Slednji bodo kot pravni nasledniki nekdanjih članov zadruge lahko toženi v morebitni novi pravdi za ugotovitev lastninske pravice. Ker v dosedanjem postopku pritožnik ni ubral take poti, je tožba pravilno zavržena. To mu ne onemogoča nadaljnjih sodnih poti za uveljavitev zatrjevane lastninske pravice. Zato tudi očitki o kršitvah ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja niso utemeljeni.
denarna kazen - žalitev sodišča - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed
V sodni praksi ni sporno, da stranka lahko tudi v sodnem postopku odprto, kritično in ostro ocenjuje ravnanja sodišča in na ta način opozarja na procesne kršitve ali na zmotna materialnopravna stališča sodišča. Takšen način uveljavljanja pravice do sodnega varstva še posebej velja v pravnih sredstvih, v katerih stranka vedno izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Dopuščena ostra kritika ravnanja sodišča pa ne sme biti žaljiva. Žaljiva pa je takrat, ko nedopustno posega v avtoriteto sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali gre za ostro in zato dovoljeno kritiko, ali pa za nedovoljene žaljive izjave ali žaljive vrednostne sodbe, katerih namen ni varstvo pravic stranke, marveč diskvalifikacija sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti.
prepoved konkurence - odgovornost za ravnanje delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - bivši družbenik - bivši direktor
Četudi drži pritožbeno razlogovanje tožeče stranke, da je toženec kot edini družbenik in direktor novoustanovljene družbe odgovoren za ravnanje svojih delavk, pa to nima nobene zveze z očitano kršitvijo prepovedi konkurence. Odgovornost toženca bi bila podana le, če bi sam aktivno deloval, torej če bi stranke sam nagovarjal, naj zapustijo tožečo stranko in pridejo k toženi stranki.
OZ člen 421, 421/1, 421/2. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
cesija - sodna cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - sklep o prenosu terjatve
S sklepom o prenosu terjatve sodišče v stečajnem postopku ne odloča o obstoju te terjatve. Gre za sodno cesijo te terjatve na upnika stečajnega dolžnika, ki lahko nato terja plačilo te terjatve. Sklep o prenosu terjatve, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika, na upnika stečajnega dolžnika, torej nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja terjatve.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.
SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.. ZIZ člen 55, 55/1.. ZPP člen 309.
izvršilni postopek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - poseg v služnost poti - dopustnost posega - izgradnja podpornega zidu
Služnostna pravica poti, v katero je dolžnikoma, kot lastnikoma služečega zemljišča z izvršilnim naslovom prepovedano posegati, je pravica na tuji stvari, za katero velja, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče. Iz tega izhaja omejujoča razlaga v izvršilnem naslovu opredeljene pravice, ki dopušča posege lastnika služečega zemljišča na zemljišču (tudi izgradnjo škarpe z ograjo ob meji poti kot v obravnavani zadevi), s katerimi izvrševanje služnosti ni bistveno prizadeto.
Sodišče prve stopnje pojasnjenega materialnopravnega pristopa ni upoštevalo, ko je kot nedopustni poseg v služnost poti opredelilo postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča nelagodje voznikom. Obstoj nelagodja ne pomeni bistvene spremembe načina izvrševanja poti in ne dosega standarda pomembnejšega oviranja izvrševanja služnosti.
prodajna pogodba - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pisnost pogodbe - pisnost prodajne pogodbe - ustnost pogodbe - teorija realizacije pogodbe - ugovor zastaranja
Za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, je sicer predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Sodišče zato lahko ugodi tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila) tudi na podlagi ustne pogodbe, ki ji prizna veljavnost na podlagi teorije o realizaciji. Ker zgoraj pojasnjenih materialnopravnih izhodišč sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožnikovih trditev, iz katerih izhaja, da so bile glede deležev tožencev na nepremičnini sklenjene ustne prodajne pogodbe, ki so bile nato tudi realizirane (prepustitev nepremičnine v posest), ni štelo za pravno relevantne in se z njimi ni ukvarjalo.
izvršba na nepremičnine - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4.
priznanje terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - izrek sklepa o preizkusu terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - izjava stečajnega upravitelja - pogojno priznanje terjatev - določnost izjave
Upravitelj se mora o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Izjava upravitelja mora biti torej določna in nepogojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004360
ZD člen 32, 103. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SZ člen 118. ZPP člen 8, 154, 155, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 7/3.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja po SZ - kupoprodajna pogodba - ustni dogovor - navidezni kupec - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobrovernost posesti - izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela zapuščine - skupnost življenja z zapustnikom - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kriterij potrebnosti stroškov
Dva toženca imata prebivališče v K. in od njiju ni mogoče zahtevati, da si poiščeta odvetnika v L., zato so stroški prihoda tega odvetnika na sodišče na glavno obravnavno potrebni v smislu določila 155. člena ZPP. Z zastopanjem tretjega toženca po istem odvetniku pa so nastali manjši pravdni stroški, kot bi jih bil v nasprotnem primeru dolžan povrniti tožnik tožencu, če bi pooblastil drugega odvetnika iz kraja sedeža sodišča oziroma svojega prebivališča.
ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007545
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 176, 176/7, 409, 409/1. KZ-1 člen 215, 215/1, 215/2, 215/3.
zavrnitev zahteve za preiskavo - presoja verodostojnosti - dokazi za utemeljen sum
Neutemeljeno pritožba državne tožilke navaja, da je sodišče prve stopnje presojalo protislovne dokaze, za kar ni pristojno, saj tega ni storilo, temveč je na podlagi podatkov v spisu presojalo, ali je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, navedeno v zahtevi za opravo preiskave, pri tem pa je ocenilo vsebino zbranih dokazov, kar je nujno, saj sicer odločitve o tem, ali je utemeljen sum storitve kaznivega dejanja podan ali ne, ni mogoče sprejeti.
Dejstvo, da je bilo sedaj ugotovljeno, da imata tožnika pravico do posesti, še ne pomeni, da sta imela v kritičnem času (torej pred zatrjevanim motilnim ravnanjem) posest, torej dejansko oblast stvari. Kdor pred motenjem ni imel posesti, pa ni deležen sodnega varstva posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
vstop novega upnika - pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve - dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje
V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004662
ZIZ člen 272.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - začasna odredba v nepravdnem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.