ZPP-UPB3 člen 8, 355, 362. OZ-UPB1 člen 112, 427, 427/5, 432, 778.
dopolnitev dokaznega postopka - obravnava pred drugostopenjskim sodiščem - pasivna legitimacija - pogodba o pristopu k dolgu - prenos pogodbe - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - razpravno načelo - pristop k dolgu
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo ponujajo stranke, vezano pa je na njihove navedbe. Glede na izrecne navedbe tožeče stranke, da nikoli ni soglašala, da bi tožena stranka vstopila v razmerje ali prevzela dolg namesto E. d.o.o., niso izpolnjeni pogoji niti za prenos pogodbe1 (112. člen OZ) niti za prevzem dolga (427. člen OZ). V obeh primerih je namreč potrebna privolitev upnika, da v razmerje namesto prvotnega dolžnika stopi nov dolžnik, torej privolitev tožeče stranke. Ker te privolitve po navedbah tožeče stranke ni bilo, bi lahko govorili kvečjemu o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ) ali o pristopu k dolgu (432. člen OZ).
In to ne glede na drugačno odločitev v zadevi III Ips 142/2015, v kateri je bila tožena druga stranka. Sodišče je namreč vezano na navedbe, podane znotraj postopka, poleg tega pa sodba III Ips 142/2015 v nobenem primeru ne učinkuje zoper toženo stranko v tej pravdi.
Pri pristopu k dolgu pa gre za pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, pri čemer stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. V tem primeru upnik ima zahtevek tudi nasproti pristopniku k dolgu, vendar le za dolg, h kateremu je ta pristopil.
Dejansko stanje v zvezi s tem v postopku na prvi stopnji ni bilo razčiščeno in je bilo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja dopolniti dokazni postopek (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri je dodatno zaslišalo zakonita zastopnika obeh strank.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz izpovedi osebne zdravnice izhaja, da je tožnici na hišnem obisku v petek dne 4. 9. 2015 dovolila, da zapusti kraj bivanja. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bilo in kdaj je bilo to dovoljenje zapisano v tožničin zdravstveni karton. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 233. členu določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, vendar pa Pravila ne določajo, da mora biti odobritev pisna. Glede na to, da je tožnica kraj bivanja zapustila z dovoljenjem svoje zdravnice, bolniškega staleža ni zlorabila in ni storila kršitve delovne obveznosti iz 8. alineje 110. člena ZDR-1, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker zanjo ni bilo utemeljenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00004974
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1, 13/3-5, 26. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
blagovna znamka - industrijska lastnina - znak znamke - podobnost znaka - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - prepoved dejanja nelojalne konkurence - stroški pravdnega postopka - več tožbenih zahtevkov
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo navedbe tožeče stranke, da tožena stranka na spornih proizvodih (avtomobilčkih) uporablja dva znaka, ki sta podobna znamkam tožeče stranke. Pravilno je tudi ugotovilo, da tožeča stranka nikoli ni trdila, da sta znaka, pod katerima tožena stranka trži svoje avtomobilčke enaka znamkam tožeče stranke. Tožeča stranka se celo v pritožbi sklicuje na svoje navedbe, da so znaki na spornih proizvodih podobni njenima registriranima evropskima znamkama 001598689 in 001616481. Iz tega logično izhaja, da ne drži njeno pritožbeno stališče, da iz njenih navedb izhaja, da je znak na spornih izdelkih opremljen s katerokoli od registriranih evropskih znamk tožeče stranke.
Tožnica je ob moževi smrti dopolnila 24 let starosti, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine otroka pa 46 let starosti. Zakonsko določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti za t. i. čakanje na priznanje pravice ni izpolnila, zato ji je pravica do vdovske pokojnine zakonito prenehala z dnem 8. 3. 2016, njeno izplačevanje pa zakonito ustavljeno za naprej, od izdaje odločbe.
denarno nadomestilo za brezposelnost - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je z odpravo odločbe po določbah ZUP z dne 22. 2. 2013 glede denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanega tožencu za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 odpadla pravna podlaga za njegovo izplačilo. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 140. člena ZUTD, ki ureja možnost direktnega vračila izplačanih denarnih nadomestil.
ZPP člen 284, 286, 286/2, 286.a, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - (ne)sporno dejansko stanje
Da pogoji za uporabo 488. člena ZPP niso bili podani, nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe same, saj je prvostopenjsko sodišče v njej ugotavljalo dejansko stanje, v zvezi z njim ocenjevalo dokaze in nato v zadevi odločilo
ZObr člen 35, 88, 88/3, 88/5, 88/6.. ZTP člen 2, 27.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - varnostni zadržek - vojska - varnostno preverjanje oseb - dostop do tajnih podatkov - davčni dolg - prikrivanje izvora denarja
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki od 11. 4. 2000 dalje, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2015 na formacijski dolžnosti častnik. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka na podlagi ugotovitev OVS v postopku varnostnega preverjanja tožnika po ZObr, glede na ugotovitve davčnega organa v odločbah z dne 17. 4. 2012 in 27. 1. 2014, dejstva, da je bilo tožniku zavrnjeno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in da tožnik tudi v postopku varnostnega preverjanja na zagovoru ni pojasnil izvora denarnih sredstev, v zvezi s katerimi je tekel davčni postopek, utemeljeno podvomila v njegovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost ter s tem ugotovila obstoj varnostnega zadržka, kot oviro za delo na obrambnem področju. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005482
KZ-1 člen 64.. ZKP člen 364, 364/4, 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-9, 371/1-11, 383/1.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe glede časa storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožnega predloga - dokazna ocena izpovedi prič
Pri prekoračitvi tako ne gre za razhajanje med izrekom in razlogi sodbe, česar torej pritožnik ni pravilno obrazložil ter je bilo tudi povzeto pritožbeno obrazložitev obravnavati znotraj izrecno uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 389, 399, 399/4, 399/4-3.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obseg stečajne mase - poslovni delež
Tudi poslovni delež, katerega lastnik je dolžnik v postopku osebnega stečaja, spada v stečajno maso. Višina vrednosti poslovnega deleža je odvisna od vrednosti družbe.
S tem, ko je dolžnica garažo, katere lastnica je bila, vložila v svojo družbo, je le spremenila obliko svojega premoženja. Za vrednost garaže je zmanjšala svoje osebno premoženje in istočasno za isto vrednost povečala premoženje družbe, v kateri je imela 100 % poslovni delež.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti
Z vidika zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je ključna ugotovitev, da je bilo tožnikovo delo dejansko prerazporejeno na druge zaposlene.
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, je morala za dokaz utemeljenosti odpovednega poslovnega razloga dokazati, da je dela, ki jih je tožnik opravljal na delovnem mestu vodja oddelkov, v resnici prerazporedila na drugi dve vodji. Glede na navedeno ni bistveno, ali potreba po teh delih pri toženi stranki še vedno obstoji, jih pa opravljajo drugi zaposleni.
Ker se je 60 dnevni rok iz tretjega odstavka odločbe Ustavnega sodišča RS iztekel 29. 6. 2015 so zahteve, vložene po tem datumu, vložene prepozno. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi, ko je tožnica svojo zahtevo vložila na zapisnik pri tožencu dne 27. 7. 2015. Takšno zahtevo je toženec pravilno s sklepom z dne 2. 11. 2015 zavrgel.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 55, 55/1.
izvršljiv notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - pravni interes za vložitev tožbe - zapadlost terjatve
V obravnavani zadevi je zapadlost terjatve, ki jo s tožbo uveljavlja tožeča stranka, vsekakor odvisna od poteka roka, ki je v omenjenem notarskem zapisu jasno določen oziroma opredeljen. Zato lahko izvršilno sodišče v izvršilnem postopku (če bi bil podan ugovor v tej smeri) v skladu z določbo prvega odstavka 55. člena ZIZ odloča, katere mesečne najemnine (v času od sklenitve pogodbe do prenehanja najema) niso bile plačane (oziroma niso bile v celoti plačane) ter kdaj je nastopila zamuda s plačilom in s tem povezana pravica do uveljavljanja zakonskih zamudnih obresti. Tožeča stranka glede terjatve, ki jo uveljavlja s predmetno tožbo, torej že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), zato nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev. Hkrati pa je izvršljivi notarski zapis izvršilni naslov, ki ima iste pravne učinke kot sodna poravnava.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo enotno pravo stališče, da odločba izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej, kar izhaja tudi iz 5. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/2014, Up 1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti
Ker tožnik večino osnovnih življenjskih opravil še vedno lahko opravlja samostojno, je sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, utemeljeno zavrnila tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna dodatek za pomoč in postrežbo. V primeru, da se mu bo zdravstveno stanje slabšalo, pa ima možnost, da pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje omenjene pravice.
URS člen 158.. ZUP člen 129, 260, 263, 267, 267/2.
pravnomočnost - obnova postopka - rok za vložitev predloga - vdovska pokojnina
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka, priporočeno na pošto oddan 26. 9. 2015, sicer vložen znotraj objektivnega roka treh let, vendar po poteku enomesečnega subjektivnega roka. Hkrati pravilno zaključuje, da dejstva, ki jih je predlagateljica navajala kot razlog za obnovo, ne predstavljajo obnovitvenega razloga, ki bi lahko pripeljal do drugačnega zaključka, oz. do priznanja sorazmernega dela vdovske pokojnine. V predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali dokaz, ki ga tožnica ne bi mogla navajati v pravnomočno procesno končanem postopku na temelju 129. člena ZUP-a, ki tudi sicer ne daje podlage za vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojnine.
Selitev otroka je vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, ki pripada obema udeležencema postopka in ne zgolj upnici. Roditeljska pravica tudi ni vsebinsko vpeta v sfero varstva in vzgoje nad otrokom, ki je v konkretnem primeru zaupana upnici.
Selitev otroka v tujino zanj ne predstavlja le spremembe šolskega, temveč celotnega socialnega okolja. Ob odsotnosti otrokove ogroženosti v okolju, kjer trenutno biva, zato ni razlogov, da bi o tem vprašanju sodišče hipno odločilo z začasno odredbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - procesno trditveno in dokazno breme
Stališče pritožnice, da je s tem, ko je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ter v prvi in drugi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, izrazila zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava (in bi jo zato sodišče prve stopnje v moralo izvesti), je zmotno. V strokovni literaturi in sodni praksi je namreč že uveljavljeno stališče, da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot je npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje zato zgolj zaradi podanega dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo.
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00006960
URS člen 36. ZKP-UPB4 člen 214, 214/1.
nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - utemeljitev predloga - oprostilna sodba
Dejstva in okoliščine, s katerimi se v predlogu za izdajo odredbe o hišni preiskavi utemeljuje standard utemeljenih razlogov za sum, morajo v v celoti ustrezati resničnosti, saj preiskovalni sodnik glede na naravo postopka nima možnosti, da bi jih še pred izdajo odredbe o hišni preiskavi, lahko preveril. Ker se je ob naknadni presoji pogojev za izdajo odredbe, na glavni obravnavi izkazalo, da navedbe policistov v določenem, a pomembnem delu ne ustrezajo resnici, je podan utemeljen dvom v verodostojnost celotnega predloga policije za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Zato je z izdajo odredbe in izvedbe hišne preiskave pri obdolžencu šlo za kršitev človekove pravice do zasebnosti po 2.odst.36.čl. Ustave RS, zaradi česar so ob hišni preiskavi dobljeni dokazi, nezakoniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004822
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 7. ZPP člen 17, 18. ZMZPP člen 68.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost tujega sodišča
Za izrek o nepristojnosti po Uredbi Bruselj IIa ne zadošča, da sodišče ugotovi, da po 3. členu Uredbe ni pristojno. Ugotoviti mora tudi, ali in katero sodišče je pristojno. Če namreč ni pristojno drugo sodišče države članice, se za določanje pristojnosti uporabi nacionalno pravo (v tem primeru ZMZPP), kar lahko ponovno vodi do pristojnosti slovenskega sodišča.