ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 354, 355, 355/3, 355/3-8.
oprostitev plačila sodne takse - stečajni dolžnik - stečajna masa - poplačilo iz stečajne mase - likvidna sredstva - naknadno spremenjene okoliščine - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so namreč del stroškov stečajnega postopka in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Dejstvo, da tožnik s stečajno maso ne sme razpolagati, zato ob odločanju o taksni oprostitvi ni relevantno.
Če so se po pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na tožnikovo zmožnost plačila sodne takse, spremenile, bo tožnik to lahko uveljavljal z novim predlogom za taksno oprostitev. Stranka lahko namreč vse do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
odškodninski tožbeni zahtevek - vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00005173
ZNP člen 97, 104. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 105, 110, 110/8. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist oziroma omejitve lastninske pravice zaradi postavitve omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovega nemotenega delovanja pripada lastniku nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. O tem (torej o vrsti odškodnine) odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (osmi odstavek 110. člena ZUreP-1).
Določba v pogodbi o zaposlitvi tožnika, ki toženi stranki omogoča enostransko znižanje osnovne plače zaradi slabega poslovanja oziroma nižje donosnosti, je nična.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - taksna obveznost - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nasprotna tožba
Takso za vloženo nasprotno tožbo je treba plačati ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) ne glede na to, da jo je tožnik vložil podredno. Zakon namreč izjeme za tak primer ne predvideva.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
oprostitev plačila takse - dolžnost povrnitve stroškov postopka - samoupravna lokalna skupnost - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke
Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1.
Temeljna pravila za odločanje o stroških v izvršilnem postopku določa 38. člen ZIZ in načelo uspeha iz ZPP se v skladu s 15. členom ZIZ le subsidiarno uporablja.
odpravnina - nadomestilo plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Iz 16. člena individualne pogodbe izhaja, da sta stranki nameravali urediti dodatne pravice tožnika kot uslužbenca in dodatne obveznosti tožene stranke kot delodajalca za primer predčasnega odpoklica z delovnega mesta in istočasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (da mu zaradi odpoklica avtomatsko preneha tudi delovno razmerje) na pobudo družbe in temu javni uslužbenec ne nasprotuje in v tem primeru je upravičen do odpravnine v višini treh neto plač. Vsi ti pogoji morajo biti torej kumulativno izpolnjeni, da bi bil tožnik upravičen do posebnega denarnega nadomestila oziroma odpravnine. Ker v konkretnem primeru tožnik ni bil odpoklican z delovnega mesta, prav tako mu ni istočasno z dnem odpoklica prenehala pogodba o zaposlitvi, dejanski stan po spornem členu individualne pogodbe ni izpolnjen, zato tožnik ni upravičen do nadomestila oziroma odpravnine po tej določbi, kot je zmotno materialno pravno zaključilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007924
ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 195, 212, 286a. ZIZ člen 53. OZ člen 1017, 1017/2, 1019, 1019/3, 1027.
neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarni porok - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - materialno procesno vodstvo - prekluzija dejstev in dokazov - enakopravno obravnavanje strank - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - opustitev garancij s strani upnika
Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.
Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.
solastnina - razdružitev solastnega premoženja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev nepremičnega skupnega premoženja - način delitve solastnine - fizična delitev stvari v naravi - civilna delitev
Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu.
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00004687
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/3. ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 13/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predčasna dospelost terjatve - odpoklicno upravičenje - potrošniški kredit - primeren dodatni rok - opomin na izpolnitev obveznosti
Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni, pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršnica - procesna predpostavka
Upnik utemeljeno navaja, da mu ZPreZP-1 zgolj omogoča, da uveljavi terjatev brez izvršbe in da ne pomeni, da mora predložiti izvršnico organizaciji za plačilni promet ter najprej na ta način doseči poplačilo terjatve.
Pritožnica višino prisojene odškodnine izpodbija (češ da je previsoka) tako, da navaja absolutne zneske prisojenih odškodnin v primerljivih primerih, kar ni prav. Primerjava z drugimi primeri sodne prakse se pri odškodninah opravi tako, da se v prvem koraku najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki se primerjajo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nato pa se v drugem koraku preračuna, koliko bi prisojena odškodnina znašala upoštevaje sedanjo povprečno plačo, ter dobljeni rezultat uporabi kot kriterij za primerjavo. Tisti imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri, ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je tako le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.