odškodninski tožbeni zahtevek - vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.
ZDSS-1 člen 6. ZJU člen 40, 41, 78. ZPP člen 274. KPJS člen 8, 9, 10. ZKolP člen 19, 20.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da Sprememba Uredbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, odprava katerega ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora.
Predlagatelji Aneksa št. 2 h KPDU ne izpodbijajo po vsebini, ampak zaradi procesnih kršitev pri sklepanju aneksa ter predvsem zaradi pomanjkanja večine podpisnikov. Gre torej za vprašanje veljavne sklenitve Aneksa št. 2 h KPDU. To je kolektivni delovni spor iz 6.a člena ZDSS-1 - spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da je predlog tudi v tem delu nedopusten in ga je zato napačno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005824
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 131.. ZDR člen 184, 184/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - neposredno zaslišanje izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Opustitev zaslišanja izvedenca na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Popravilo hidravličnega dvigala in v njegovem okviru odvijanje jeklenice hidravličnega dvigala z daljinskim upravljalnikom (ki se lahko opravlja kjerkoli) ne predstavlja nevarne dejavnosti. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dejavnosti popravila dvigala v bližini visokonapetostnih vodov ni šteti za nevarno dejavnost. Tako popravilo se namreč lahko izvede kjerkoli, v konkretnem primeru se je v bližini visokonapetostnih vodov izvajalo zato, ker si je tak položaj vozila oziroma hidravličnega dvigala izbral tožnik sam. Glede na navedeno zato ni mogoče uporabiti pravil o objektivni odškodninski odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je v posledici preuranjenega zaključka, da je ugotovilo utemeljeni poslovni razlog odpovedi, postavilo na napačno stališče, da je že s tem izključena možnost, da bi bila odpoved lahko podana iz nedopustnih razlogov, ki jih je navajala tožnica. Glede zatrjevanj tožnice o tem, da je šlo za šikanozno odpoved, ki pa jih ni raziskalo, je sodišče prve stopnje nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno.
izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
oprostitev plačila takse - dolžnost povrnitve stroškov postopka - samoupravna lokalna skupnost - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke
Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da tožena stranka ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla vedeti, koliko časa bodo trajala obnovitvena dela, utemeljuje stališče sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Pravilno je tudi štelo, da prehod na sezonski način poslovanja predstavlja poslovni razlog, glede na to, da tožeča stranka ni dosegla takšnega števila ur, da bi jih lahko izrabila v času zaprtja hotela.
Res je na konkretni vročilnici z besedo izpisan samo dan, ne pa tudi mesec vročitve, vendar je treba upoštevati opombo vročevalca, iz katere izhaja, da je naslovnik sodne pošiljke starejša oseba. Povsem človeško in razumljivo je, da se je zato podpisal le s priimkom in da mu meseca vročitve ni uspelo izpisati z besedo, pač pa zgolj s številko. Navsezadnje se je pritožnik že ob prejšnjih vročitvah v tej zadevi podpisoval na enak način in njegova trditev, da se vedno podpiše tudi z imenom, ne ustreza resnici. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri navedenem le za nebistvene oblikovne pomanjkljivosti, ki sporni vročilnici ne jemljejo njene pristnosti in verodostojnosti.
izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da upnica do stroškov, priglašenih v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 21. 6. 2017 ni upravičena, saj bi glede na sorazmerno visok znesek terjatve izvršbo na nepremičnino lahko predlagala že ob vložitvi predloga za izvršbo z dne 30. 5. 2017.
Tožena stranka je tožniku izplačevala nižje plače od dogovorjenih s pogodbo o zaposlitvi. Skladno s pogodbama o zaposlitvi je tožniku pripadala bruto plača v višini 2.800,00 EUR bruto, kar je vključevalo tudi dodatek za delovno dobo, tožena stranka pa je vse do vključno januarja 2016 pri obračunu plače izhajala iz plače v višini 2.380,00 EUR bruto oziroma za januar 2016 v višini 2.240,00 EUR bruto. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - taksna obveznost - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nasprotna tožba
Takso za vloženo nasprotno tožbo je treba plačati ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) ne glede na to, da jo je tožnik vložil podredno. Zakon namreč izjeme za tak primer ne predvideva.
ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/1, 203, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.
poklicno zavarovanje - beneficirana delovna doba
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je, glede na prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, za odločitev o pravici voznika avtobusa do poklicnega zavarovanja bistveno, da opravlja delo na takšnem delovnem mestu, za katero se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem, torej da v posameznem letu na delovnem mestu prebije najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa ter opravi tudi najmanj 60 tisoč kilometrov vožnje.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
Sodišče prve stopnje je predlog tožnice za obnovo postopka, ki ga je vložila dne 22. 5. 2017, zavrglo kot prepoznega. Ugotovilo je, da je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in navajala, da je nov dokaz pridobila dne 19. 4. 2017, kar je sama navedla v predlogu. Predlog za obnovo postopka je vložila 22. 5. 2017, kar je glede na določbo 396. člena ZPP prepozno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 pravilno zavrglo kot prepozen.
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.