obstoj dejanskega delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
Da bi tožniku spornega dne zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi poteka časa, bi morala tožena stranka dokazati, da se je projekt digitalizacije pred tem oziroma tedaj zaključil. Ker tega ni trdila in dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je tako pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki ni povezano z resničnim razlogom začasno povečanega obsega dela, ampak z reševanjem problema negotovosti glede bodočega gibanja naročil, je nezakonito in ni v skladu z določbami 54. člena ZDR-1. Ker ni dokazano, da je v tožnikovem primeru v resnici obstajal začasno povečan obseg dela, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni zakonita. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena nezakonito in se zato šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas, da tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonito prenehala in da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ter s tem v zvezi ugodilo reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.
Pritožnica višino prisojene odškodnine izpodbija (češ da je previsoka) tako, da navaja absolutne zneske prisojenih odškodnin v primerljivih primerih, kar ni prav. Primerjava z drugimi primeri sodne prakse se pri odškodninah opravi tako, da se v prvem koraku najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki se primerjajo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nato pa se v drugem koraku preračuna, koliko bi prisojena odškodnina znašala upoštevaje sedanjo povprečno plačo, ter dobljeni rezultat uporabi kot kriterij za primerjavo. Tisti imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri, ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je tako le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.
Res je na konkretni vročilnici z besedo izpisan samo dan, ne pa tudi mesec vročitve, vendar je treba upoštevati opombo vročevalca, iz katere izhaja, da je naslovnik sodne pošiljke starejša oseba. Povsem človeško in razumljivo je, da se je zato podpisal le s priimkom in da mu meseca vročitve ni uspelo izpisati z besedo, pač pa zgolj s številko. Navsezadnje se je pritožnik že ob prejšnjih vročitvah v tej zadevi podpisoval na enak način in njegova trditev, da se vedno podpiše tudi z imenom, ne ustreza resnici. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri navedenem le za nebistvene oblikovne pomanjkljivosti, ki sporni vročilnici ne jemljejo njene pristnosti in verodostojnosti.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - sistemizacija delovnih mest - avtonomija
Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.
Nasprotna udeleženka kot delodajalec je pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/1, 203, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.
poklicno zavarovanje - beneficirana delovna doba
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je, glede na prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, za odločitev o pravici voznika avtobusa do poklicnega zavarovanja bistveno, da opravlja delo na takšnem delovnem mestu, za katero se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem, torej da v posameznem letu na delovnem mestu prebije najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa ter opravi tudi najmanj 60 tisoč kilometrov vožnje.
odškodninski tožbeni zahtevek - vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - sklenitev pogodbe - dejanska etažna lastnina - solastniški delež - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v novo sojenje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožniki pravilno poudarjajo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub zaključku, da v stavbah obstaja dejanska etažna lastnina, v nadaljevanju višino toženkinih solastninskih deležev na stanovanjih (glede katerih tožniki v tem postopku od nje v skladu z ustreznimi določbami SZ zahtevajo sklenitev prodajnih pogodb) ugotavljalo z ozirom na višino solastninskih deležev, ki naj bi jih slednja imela na parcelah (na katerih prej omenjeni stavbi stojita), prišlo samo s seboj v nasprotje. Z naslonitvijo na te solastniške deleže je namreč ravnalo (kakor to ugotavlja pritožba), kot da bi šlo na parcelah oziroma na njej stoječih stavbah za pravo solastnino. Temu pa (upoštevaje prvenstveno lastne ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju dejanske etažne lastnine) očitno ni tako. Posledično o samostojnih (ločenih) solastninskih deležih na parcelah (zemljiščih) kot takih ni moč govoriti, niti ti ne morejo biti kriterij za ugotavljanje višine solastninskih deležev na samih stanovanjih (posameznih delih).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je v posledici preuranjenega zaključka, da je ugotovilo utemeljeni poslovni razlog odpovedi, postavilo na napačno stališče, da je že s tem izključena možnost, da bi bila odpoved lahko podana iz nedopustnih razlogov, ki jih je navajala tožnica. Glede zatrjevanj tožnice o tem, da je šlo za šikanozno odpoved, ki pa jih ni raziskalo, je sodišče prve stopnje nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno.
Določba v pogodbi o zaposlitvi tožnika, ki toženi stranki omogoča enostransko znižanje osnovne plače zaradi slabega poslovanja oziroma nižje donosnosti, je nična.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo tožniku, da je med strankama obstajal ustni dogovor o obračunavanju plače glede na število prevoženih kilometrov. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.
priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave
Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.
Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - goljufija - način izvršitve kazni
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo, da se bo obdolžencu izrečena kazen zapora izvršila tako, da se bo v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1 izvrševala tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal, razen v prostih dneh, ko mora biti v zavodu za prestajanje kazni, prekršilo kazenski zakon v 5. točki 372. člena ZKP, saj je prekoračilo pooblastila, ki mu gredo po zakonu. Sodišče prve stopnje je sicer o načinu izvršitve kazni pravilno odločilo po tretjem odstavku 86. člena KZ-1, saj ta določa, da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo določbo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ki določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na način, določen s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obdolženec pred sodiščem tak predlog podal. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje štelo še okoliščino, da se obdolženec že dalj časa pogovarja o nastopu službe kot okoliščino, da je obdolženec ob trenutku odločanja sodišča že imel zaposlitev. Že zaradi dejstva, da obsojenec v skladu s prej navedeno odločbo KZ-1 sodišču ni predlagal navedenega načina izvršitve kazni zapora, sodišče prve stopnje ne bi smelo samo odločiti o načinu izvršitve le te. Sicer pa ne bi moglo odločiti tako kot je, tudi če bi obdolženec predlog podal, saj v času odločanja sodišča obdolženec ni izpolnil obligatornega zakonskega pogoja, da je zaposlen. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi višje državne tožilke in odločbo o načinu izvršitve izrečene kazni zapora obdolžencu razveljavilo.