nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 318, 318/1.
zavrženje vloge - odgovor na tožbo - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zamudna sodba
Rok za odgovor na tožbo je zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Če ga toženec zamudi, izgubi pravico do odgovora na tožbo, kar ima ob izpolnjenih drugih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP posledico, da sodišče izda zamudno sodbo. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, če je toženec kasneje, a pred izdajo zamudne sodbe le vložil odgovor na tožbo. Prepozen odgovor na tožbo sodišče ne zavrže, ampak izda zamudno sodbo.
Res je na konkretni vročilnici z besedo izpisan samo dan, ne pa tudi mesec vročitve, vendar je treba upoštevati opombo vročevalca, iz katere izhaja, da je naslovnik sodne pošiljke starejša oseba. Povsem človeško in razumljivo je, da se je zato podpisal le s priimkom in da mu meseca vročitve ni uspelo izpisati z besedo, pač pa zgolj s številko. Navsezadnje se je pritožnik že ob prejšnjih vročitvah v tej zadevi podpisoval na enak način in njegova trditev, da se vedno podpiše tudi z imenom, ne ustreza resnici. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri navedenem le za nebistvene oblikovne pomanjkljivosti, ki sporni vročilnici ne jemljejo njene pristnosti in verodostojnosti.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - goljufija - način izvršitve kazni
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo, da se bo obdolžencu izrečena kazen zapora izvršila tako, da se bo v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1 izvrševala tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal, razen v prostih dneh, ko mora biti v zavodu za prestajanje kazni, prekršilo kazenski zakon v 5. točki 372. člena ZKP, saj je prekoračilo pooblastila, ki mu gredo po zakonu. Sodišče prve stopnje je sicer o načinu izvršitve kazni pravilno odločilo po tretjem odstavku 86. člena KZ-1, saj ta določa, da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo določbo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ki določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na način, določen s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obdolženec pred sodiščem tak predlog podal. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje štelo še okoliščino, da se obdolženec že dalj časa pogovarja o nastopu službe kot okoliščino, da je obdolženec ob trenutku odločanja sodišča že imel zaposlitev. Že zaradi dejstva, da obsojenec v skladu s prej navedeno odločbo KZ-1 sodišču ni predlagal navedenega načina izvršitve kazni zapora, sodišče prve stopnje ne bi smelo samo odločiti o načinu izvršitve le te. Sicer pa ne bi moglo odločiti tako kot je, tudi če bi obdolženec predlog podal, saj v času odločanja sodišča obdolženec ni izpolnil obligatornega zakonskega pogoja, da je zaposlen. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi višje državne tožilke in odločbo o načinu izvršitve izrečene kazni zapora obdolžencu razveljavilo.
plačilni nalog - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede na specialne določbe ZFPPIPP sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ne bi moglo odločati po pravilih za plačilni nalog, kajti v skladu s tretjim odstavkom 436. člena ZPP v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Razveljavitev preostalega dela sklepa o izvršbi pomeni le, da bo sodišče odločilo o zahtevku z drugačnim izrekom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
odstop od pogodbe - naložbeno življenjsko zavarovanje - dolžnost obveščanja
V konkretni pogodbi, katere predmet je blago ali storitev, ki je odvisna od nihanj na finančnih trgih, na katere podjetja nimajo vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe (43.č člena ZVPot) stranka nima pravice odstopiti od pogodbe o življenjskem zavarovanju, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna podati informacije o pogojih o možnostih odstopa od pogodbe, saj predmetne pogodbe ni mogoče odpovedati. Sicer pa zavarovalnica ves čas zavarovanja nosi pogodbeni riziko, saj gre za pogodbo, katere predmet zavarovalnega rizika je smrt zavarovanca, že iz tega razloga takšne pogodbe ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00005173
ZNP člen 97, 104. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 105, 110, 110/8. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist oziroma omejitve lastninske pravice zaradi postavitve omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovega nemotenega delovanja pripada lastniku nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. O tem (torej o vrsti odškodnine) odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (osmi odstavek 110. člena ZUreP-1).
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - sistemizacija delovnih mest - avtonomija
Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.
Nasprotna udeleženka kot delodajalec je pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.
odškodninski tožbeni zahtevek - vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.
Tožena stranka je tožniku izplačevala nižje plače od dogovorjenih s pogodbo o zaposlitvi. Skladno s pogodbama o zaposlitvi je tožniku pripadala bruto plača v višini 2.800,00 EUR bruto, kar je vključevalo tudi dodatek za delovno dobo, tožena stranka pa je vse do vključno januarja 2016 pri obračunu plače izhajala iz plače v višini 2.380,00 EUR bruto oziroma za januar 2016 v višini 2.240,00 EUR bruto. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007924
ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 195, 212, 286a. ZIZ člen 53. OZ člen 1017, 1017/2, 1019, 1019/3, 1027.
neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarni porok - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - materialno procesno vodstvo - prekluzija dejstev in dokazov - enakopravno obravnavanje strank - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - opustitev garancij s strani upnika
Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.
Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršnica - procesna predpostavka
Upnik utemeljeno navaja, da mu ZPreZP-1 zgolj omogoča, da uveljavi terjatev brez izvršbe in da ne pomeni, da mora predložiti izvršnico organizaciji za plačilni promet ter najprej na ta način doseči poplačilo terjatve.
ZDSS-1 člen 6. ZJU člen 40, 41, 78. ZPP člen 274. KPJS člen 8, 9, 10. ZKolP člen 19, 20.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da Sprememba Uredbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, odprava katerega ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora.
Predlagatelji Aneksa št. 2 h KPDU ne izpodbijajo po vsebini, ampak zaradi procesnih kršitev pri sklepanju aneksa ter predvsem zaradi pomanjkanja večine podpisnikov. Gre torej za vprašanje veljavne sklenitve Aneksa št. 2 h KPDU. To je kolektivni delovni spor iz 6.a člena ZDSS-1 - spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da je predlog tudi v tem delu nedopusten in ga je zato napačno zavrglo.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.
solastnina - razdružitev solastnega premoženja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev nepremičnega skupnega premoženja - način delitve solastnine - fizična delitev stvari v naravi - civilna delitev
Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu.
oprostitev plačila takse - dolžnost povrnitve stroškov postopka - samoupravna lokalna skupnost - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke
Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00004687
ZIZ člen 20a, 20a/1, 20a/3. ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 13/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predčasna dospelost terjatve - odpoklicno upravičenje - potrošniški kredit - primeren dodatni rok - opomin na izpolnitev obveznosti
Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni, pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku.