Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 18, 120. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 528, 530.
izročitev obdolženca tuji državi - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - dovolitev izročitve tujca tuji državi - dovoljenje ministrstva - vezanost ministra na odločitev kazenskega sodišča - ponovna presoja pogojev - dopuščena revizija - zahteva za oceno ustavnosti - absolutna človekova pravica - presoja ex nunc - ugoditev reviziji
Prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja iz 18. člena Ustave v upravnem delu izročitvenega postopka po ZKP učinkuje neposredno tako v materialnem kot tudi procesnem smislu, ne glede na to, ali njeno uporabo v tem delu postopka določa zakon – oziroma prav zato, ker ZKP tega ne določa. Tako mora minister pri odločanju o dovolitvi izročitve na podlagi 530. člena ZKP ne glede na njegovo siceršnjo vsebino neposredno uporabiti 18. člen Ustave. Zato je dolžan presojati tujčeve navedbe o spremenjenih okoliščinah in v primeru njihove utemeljenosti izročitev zavrniti.
Navedeno pomeni, da je v postopku odločanja o izročitvi vezanost ministra na pravnomočno odločitev kazenskega sodišča (na podlagi 527. in 528. člena ZKP) mogoča le v omejenem obsegu in sicer le tedaj, kadar vezanost nanjo ne bi povzročila kršitve absolutne človekove pravice, ki skladno s 15. členom Ustave učinkuje neposredno ne glede na to, da tega 530. člen ZKP ne ureja.
V okoliščinah obravnavane zadeve, ki se nanaša na varstvo pravice iz 18. člena Ustave, to pomeni, da je, tudi če je kazensko sodišče (na eni ali dveh stopnjah) ob presoji pogoja iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP pravnomočno odločilo, da zatrjevana kršitev te ustavne pravice ni podana, morebitni obstoj kršitve te pravice vselej dolžan preverjati tudi minister, kar dopolnjuje materialnopravno podlago za njegovo odločanje. V obravnavani zadevi to torej pomeni, da mora minister pri odločanju o dovolitvi izročitve ugotoviti (tudi), da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo, kar sicer določa navedena zakonska norma ZKP le za sodno presojo pogojev za izročitev
V času storitve kaznivih dejanj iz drugega dela izreka prvostopenjske sodbe je veljal KZ-1, ki je po prenovi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah (Ur. l. RS, št. 9/11 z dne 14.11.2011) v prvem odstavku 170. člena določal kot kaznivo tisto ravnanje, pri katerem je storilec prisilil osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenem spolnem ravnanju tako, da je uporabil silo ali da ji je zagrozil z neposrednim napadom na življenje ali telo. Pri takšnem zakonskem opisu bistvo uporabljene sile ni bilo v njeni vsebini oz. specifičnosti, temveč v zmožnosti prisiliti drugega k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, ki ga drugi zavrača.
Po opisu dejanja v 1. točki drugega dela izreka prvostopenjske sodbe je bila vsebina uporabljene sile v teži obsojenčevega telesa, ko je legel na oškodovanko in se ta ni mogla osvoboditi, v 2. točki tega dela izreka pa v obsojenčevem predhodnem nasilnem naslonu oškodovanke na ploščice v kopalnici in s pritiskom njenega telesa ob ploščice. Da pri takšnih opisih uporabljena sila ne bi bila podana, je zmotno, kot je zmotno vložničino zatrjevanje, da oškodovanka po opisani uporabi sile, v spolno občevanje ni bila prisiljena. Že zato, ker gre v obeh primerih za grobo silo, ki je po opisih oškodovanki bodisi onemogočila, da se je te sile osvobodila, ali da se zaradi sile ni mogla premikati, čemur je takoj nato sledilo še spolno občevanje.
Res je, da je po 29. členu Ustave in tretjem odstavku 6. člena EKČP posamezniku zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist in res je, vložničin dokazni predlog ni bil brez obrazloženih podlag. Toda navedeni zagotovili še ne ustvarjata dolžnosti sodišča, da mora, čeprav procesno popolnemu dokaznemu predlogu, brezpogojno slediti. Odločilna je še vsebina dokaznega predloga, ki jo sodišča, skladno s sodniško neodvisnostjo iz 125. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena EKČP, po prvem odstavku 18. člena ZKP prosto presojajo. Posledica je, da sta pozitivna in negativna odločitev o dokaznem predlogu enakovredni, le da je treba slednjo po sedmem odstavku 364. člena ZKP posebej obrazložiti.
Razlogi o odločilnih dejstvih v drugostopenjski sodbi praviloma ne morejo biti navedeni na način, kot v prvostopenjski sodbi. To je posledica razlike o predmetu odločitve in načinu obravnavanja zadeve, ko sodišče prve stopnje odloča o obtožbi tako da po prvem odstavku 355. člena ZKP opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, nakar mora po sedmem odstavku 364. člena ZKP določno in popolnoma navesti, katera dejstva šteje za dokazana ali za nedokazana in iz katerih razlogov. Sodišče druge stopnje ne odloča o obtožbi, temveč o pritožbi ter z izjemo obravnave po prvem odstavku 380. člena ZKP, na seji, na kateri se dokazi ne pretresajo. Zgradba in zlasti vsebina drugostopenjske sodbe sta v tem primeru različni in ju je kot takšni treba presojati z vidika že obravnavane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka, 371. člena ZKP, kot z vidika zatrjevane kršitve iz prvega odstavka 395. člena ZKP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-6, 77. ZOPDA člen 5, 5/1, 5/1-4, 10, 10/3, 10/8.
zavržena tožba - pravni interes - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - dokončni upravni akt - poseg v pravni položaj - ugoditev pritožbi
Odločba toženke, ki je predmet tega upravnega spora, že po naslovu in strukturi ni zgolj „pisni predlog za sklenitev sporazuma“, temveč odločba, torej akt, ki je že po naravi namenjen odločanju o pravicah ali obveznostih strank. Iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je upravičenec upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni, nato pa (med drugim) še, da tam izrecno navedeni pritožnik kot delodajalec na podlagi sporazuma izplača upravičencu odškodnino v določenem znesku. To pomeni, da je bilo s tem aktom odločeno o pravici upravičenca do izplačila odškodnine, o njeni višini, poleg tega pa tudi o obveznosti pritožnika, da pristopi k sklenitvi sporazuma o plačilu v odločbi določenega dela odškodnine kot tisti subjekt, ki je po zakonu k temu lahko zavezan.
Vse navedeno jasno kaže na to, da je bil z odločbo spremenjen pravni položaj pritožnika (vsaj) v tem, da je bil z njo določen kot tisti delodajalec, ki je na podlagi ZOPDA določen kot (so)odgovoren za nastalo škodo in pozvan k sklenitvi sporazuma na podlagi tako ugotovljene odgovornosti. Zato je treba pritožniku pritrditi, da taka odločitev toženke pomeni poseg v njegov pravni položaj, ki ni zanemarljiv, in da mu je za to treba priznati pravni interes za tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00070437
ZPP člen 343, 343/1.
omejitev gibanja prosilca za azil - pravni interes tožene stranke za pritožbo - prenehanje ukrepa omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Glede na to, da pritožnik navaja, da je izpodbijani ukrep omejitve gibanja na Center za tujce prenehal (to nenazadnje izhaja tudi iz 2. točke izreka spornega toženkinega sklepa, ki časovno veljavnost ukrepa zamejuje z dnem 11. 7. 2023, z možnostjo podaljšanja za en mesec), Vrhovno sodišče ugotavlja, da pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ne izkazuje več.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 42, 42/1. SZ člen 9.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - velikost zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je neko sodišče že večkrat razsodilo v škodo predlagatelja, samo po sebi, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na kolektivno pristransko sojenje, ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost (celotnega) sodišča.
Odgovor na revizijsko vprašanje, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ureditev uvoza v garažo, ki tožniku ne omogoča parkiranja njegovega osebnega vozila, zgolj stvarna napaka ali gre za neizpolnitev pogodbe o dokončanju del in odpravi napak, nam ponuja kavza konkretne pogodbe. Ker je bilo bistvo konkretne pogodbe, da tožnik ne udejanji zakonske poti za odpravljanje stvarnih napak, se pa zato toženec pod pretnjo pogodbene kazni zavezuje v roku odpraviti konkretno ugotovljene stvarne napake, je na dlani, da neodprava relativno samostojne stvarne napake ustreza pojmu (delne) neizpolnitve te, druge pogodbe.
Okoliščina, da bi o obnovi postopka (po izločitvi sodnice, ki je izdala sodbo v pravnomočno končanem postopku) odločali sodniki z istega (pravdnega) oddelka, ki naj bi jih povezovali/združevali isti delovni prostor, kolegiji, izobraževanja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče, ampak bi lahko bil kvečjemu razlog za izločitev sodnice, ki predlaga delegacijo, in drugih, morebiti celo vseh sodnikov tega oddelka. Sodniki pravdnega oddelka namreč niso edini sodniki največjega okrožnega sodišča v državi (z več kot 100 sodnikov).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00071540
ZOPNI člen 5, 5/2, 27. URS člen 14, 22, 23, 33, 155, 155/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - izpodbojna zakonska domneva - domnevna baza - očitno nesorazmerje - obrnjeno dokazno breme - zavrnitev revizije
V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo ima predpis povratne učinke tedaj, 1) ko je začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo, oziroma tudi tedaj, 2) ko je začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne norme. V spornem primeru pa gre za vprašanje dokazne aktivnosti pravdnih strank - porazdelitve dokaznega bremena, in ne za neustavno povratno učinkovanje zakonske določbe iz prvega odstavka 155. člena Ustave.
Lahko pa bi ustavno neskladna razlaga obravnavanih zakonskih določb (drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 27. člena ZOPNI) povzročila kršitev revidentove ustavne pravice do izjave iz 22. člena Ustave. Vendar v konkretnem primeru ni tako. Obrnjeno dokazno breme v predmetni zadevi v zvezi z dokazovanjem zatrjevanih že v preteklosti pridobljenih virov za poplačilo nepremičnine za toženca ni bilo pretežko. To v konkretnem primeru izkazuje že njegova dokazna aktivnost. Dokaznega bremena iz prvega odstavka 27. člena ZOPNI ni zmogel. Sodišči prve in druge stopnje sta upoštevaje okoliščine primera navedeni ustavno skladni zakonski določbi pravilno razlagali oziroma uporabili, v skladu z njunim jasnim jezikovnim (besedilnim) pomenom. Glede na obrazloženo ju nista razlagali ustavno neskladno, oziroma kot še očita revident - premalo restriktivno.
Vrhovno sodišče je v reviziji izpodbijano pravno presojo obstoja domnevne baze preizkusilo na podlagi treh kriterijev: višine pogodbene vrednosti predmetnega premoženja in višine upoštevnega vira za plačilo kupnine ter matematične razlike med njima. Razlika med navedenima pogodbeno vrednostjo in toženčevimi dohodki v obdobju od 29. 11. 2021 do 31. 12. 2013 kot edinimi pravno upoštevanimi dohodki, ne le da presega znesek 50.000,00 EUR, ki je določen kot mejnik za začetek postopka (3. člen ZOPNI), temveč predstavlja kar več kot enkrat višji znesek do ugotovljene vrednosti sporne nepremičnine. Znaša 55.000,00 EUR, torej predstavlja več kot polovico vrednosti kupnine, in pomeni tudi absolutno vrednostno precejšen znesek. Vrhovno sodišče tako soglaša z izpodbijano odločitvijo, da je razlika med zneskoma 100.000,00 EUR (višina kupnine) in 45.275,03 EUR, ki je ugotovljen kot edini vir kupnine, nesorazmerna, kar omogoča ugotovitev, da je bilo sporno premoženje pridobljeno na nezakonit način.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - zavrnitev pritožbe
Nezadovoljstvo z vsebino odločitve v predhodni zadevi ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00071047
URS člen 26, 35, 36. ZKP člen 214, 215.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - obrazloženost sodne odločbe - ugoditev reviziji
Preiskovalno dejanje hišne preiskave je, z vidika delitve oblasti in posledične pristojnosti, sestavljeno iz dveh faz. V prvi fazi preiskovalni sodnik (sodna oblast) izda odredbo, s katero odredi izvedbo hišne preiskave, v drugi fazi pa policija (izvršilna oblast), skladno z navodili sodišča izvede preiskovalno dejanje. Toda čeprav sta fazi namenoma ločeni, preprosto zato, da je poseg v posameznikove pravice podvržen sodni kontroli, gre z vidika posameznika, v čigar zasebnost se posega, za eno dejanje države. Njena odškodninska odgovornost je zato lahko podana bodisi ker je sicer brezhibno odredbo policija napačno izvedla bodisi ker je hibna že sama odredba, oboje pod pogojem, da napaka policije oziroma sodišča doseže stopnjo kvalificirane napačnosti.
predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnikovo vlogo je treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku in torej kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira preprosto ni. Dolžnik je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367. č člen ZPP). Predlog ni dovoljen tudi iz razloga, ker je vložen zoper sklep višjega sodišča v postopku zavarovanja. V teh postopkih namreč ni revizije.
predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta predlog vložil sama, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče njun predlog zavrglo (367. č člen ZPP).
SPZ člen 10, 224/1, 224/2, 224/3. ZZK-1 člen 8. URS člen 33, 67. ODZ paragraf 526.
tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - nevknjižena originarno pridobljena služnost - prenehanje stvarne služnosti - združitev lastnika služeče in gospodujoče nepremičnine - razdružitev - oživitev služnosti - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Izhajajoč iz namena določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni stvarnih razlogov za razlikovanje med različnimi vrstami služnosti glede na njihov nastanek. Služnost preneha z združitvijo, tudi če je nastala s priposestvovanjem in ni bila vknjižena v zemljiško knjigo.
Pogojenost oživitve vpisane služnosti z odsotnostjo izbrisa (negativna predpostavka) še ne pomeni, da se pravilo o oživitvi zaradi razdružitve ne nanaša na nevpisane služnosti. V času združenega lastništva miruje tudi nevpisana služnost, a je oživitev mogoča le takrat, ko je služnost očitna, navzven vidna.
Pravilna razlaga drugega in tretjega odstavka 224. člena SPZ je le takšna, ki "združenemu" lastniku, tudi če očitna stvarna služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, priznava, da z enostranskim razpolagalnim pravnim poslom razpolaga s svojim upravičenjem tako, da stvarno služnost dokončno odpravi. Tudi če izbris nevpisane stvarne služnosti v zemljiški knjigi po naravi stvari ni mogoč, to ne pomeni, da ni mogoča in potrebna izrecna in nepogojna izjava volje "združenega" lastnika o prenehanju stvarne služnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - pravica graditi
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v upravnem postopku za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja lastnik nepremičnine z zemljiškoknjižno vknjiženo lastninsko pravico na svoji nepremičnini izkazuje pogoj pravice graditi, če je zid njegovega objekta znotraj meja njegove nepremičnine naslonjen na obstoječi nosilni zid, ki sicer deloma sega tudi na sosednjo nepremičnino?
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - manjše sodišče - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Drugače je, ko gre za manjše sodišče ter je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi. Predlagateljica je bila namreč celo zaposlena kot vodja Urada predsednika Okrajnega sodišča v A. To sodišče ne sodi med večja sodišča v državi: tam je ta hip zaposlenih pet sodnic.
Ob navedenih dodatnih okoliščinah je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - zaslišanje sodnika kot priče - tožba na razveljavitev sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bo v postopku (morebiti) zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Morebitna povezanost tožnice s katerim sodnikom Višjega sodišča v Mariboru bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika, ne more pa biti podlaga za delegacijo pristojnosti sodišča.