ZIZ člen 43, 53. ZPP člen 339, 339/2-12. URS člen 22.
umik predloga za izvršbo - odločanje o ugovoru dolžnika - ponovno odločanje o stvari - enako varstvo pravic
Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbenim očitkom, da izvršilno sodišče ne more več odločati o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, če je pred tem že pravnomočno ustavilo izvršilni postopek. Takšno pravno naziranje bi po ustaljeni ustavosodni presoji pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
pravna presoja dejanja – identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – prekoračitev zahtevka – bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Glede na to, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je imel v organizmu najmanj 1,52 grama alkohola na kilogram krvi, se obdolžencu sme očitati le takšna količina alkohola v krvi, ne pa višja, kljub ugotovitvi sodišča, ki temelji na izvedenskem mnenju, da je imel obdolženi v krvi v času prekrška višjo koncentracijo alkohola od očitane v obdolžilnem predlogu. K temu višje sodišče še dodaja, da je bila odreditev izvedenstva, glede na to, da je rezultat alkoholimetrične analize blizu meje nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk in s tem prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, razumna odločitev, vendar bi bil rezultat izvedenstva upošteven le v primeru, če bi imel za posledico za obdolženca milejšo pravno opredelitev in s tem milejšo sankcijo.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilno vabljenje - prisilni privod
Glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti se lahko pod ostalimi pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP opravi le, če je bil na to glavno obravnavo pravilno povabljen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek - izobraževanje in usposabljanje
Tudi če je obdolženi potem, ko je že dosegel oziroma presegel predpisano število osemnajstih kazenskih točk in po izteku roka, v katerem bi moral opraviti program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, takšen program opravil, s tem ne more doseči izbrisa štirih kazenskih točk.
verzijski zahtevek – zastaranje – uporaba tuje stvari - nadomestilo - pravice solastnika
Ob pravilno ugotovljenem odločilnem dejstvu, da so se tožniki, ki so solastniki nepremičnine, izselili iz solastne nepremičnine zaradi toženčevega nasilja in se niso upali uporabljati nepremičnine ponovno brez toženčevega soglasja, da jih je torej toženec izključil iz souporabe njihovih solastnih deležev s svojim ravnanjem, je odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 219. čl. ZOR.
V času vložitve tožbe so bili tožniki solastniki, to je bilo nesporno, njihovi solastni deleži še niso bili znani, znani so postali 21.2.2004, zato njihov zahtevek za plačilo uporabnine za čas 5 let pred vloženo tožbo ni zastaran.
ZP-1 člen 136, 136/1-5. ZVCP-1 člen 45, 45/3, 46, 46/3.
konkretni opis dejanja – prometna nezgoda – ustavitev postopka o prekršku - nedokazanost
Res je, da mora po določbi 3. odstavka 46. člena ZVCP-1 voznik, ki zavija na križišču desno, pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka. V obravnavani zadevi pa okoliščine, ki bi narekovale obdolžencu takšno ravnanje, še niso nastopile, saj je bil takrat kolesar še oddaljen, obdolženi pa je kolesarsko stezo s svojim vozilom zapiral, ker se je pred njim drugo vozilo zaradi nepričakovane ovire (pešcev) ustavilo.
ZDR člen 204, 204/4. ZSPJS člen 22. ZDDO člen 31.a, 68.
denarna terjatev – razlika v plači – povečan obseg dela
Tožnik s tožbenim zahtevkom ni zahteval izplačila razlike v plači iz naslova dodatkov, ki bi morali biti predhodno določeni z interno odločitvijo delodajalca, ampak je vtoževal razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela, ki po svoji vsebini predstavlja čisti denarni zahtevek. Sodišče mu je utemeljeno ugodilo, saj je ugotovilo, da je v spornem obdobju poleg svojega rednega dela opravljal delo tiskovnega predstavnika, ki ni sodilo v opis del in nalog delovnega mesta, na katero je bil razporejen.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Izvršitelj si je na podlagi določila III. odst. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom za izvršbo dejanj izpraznitev nepremičnine utemeljeno organiziral pomoč usposobljenega strokovnjaka.
Glede na to, da je bilo izvršilno dejanje s strani upnika preklicano približno uro in pol pred predvideno izvedbo, zato v tako kratkem času ni bilo mogoče organizirati drugega enakovrednega dela, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje po plačilu priglašenih stroškov A. R. izvršitelju.
Obdolženec utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno izreklo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila kot imetniku tujega vozniškega dovoljenja. Da ima obdolženi vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano 23.8.1996, je razvidno tudi iz navedb v obdolžilnem predlogu predlagatelja postopka o prekršku, prav tako je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe glede izrečenih sankcij zapisalo, da je obdolžencu izreklo stransko sankcijo prepoved vožnje motornega vozila in ne prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno je višje sodišče ob pravilni uporabi ZP-1 v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se obdolženemu D.A. namesto stranske sankcije »prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B kategorije za čas enega meseca na ozemlju Republike Slovenije« izreče stranska sankcija »prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca« (7. odstavek 163. člena ZP-1).
dedovanje - dedni delež - vračunanje daril - denacionalizirano premoženje - dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prejšnjih zapuščinskih postopkih, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delodajalca – likvidacija
Odpovedni razlog po 108. čl. ZDR ni bil podan, saj tožena stranka v sedmih mesecih po tem, ko je nadzorni svet sprejel sklep o pričetku likvidacije, s postopkom likvidacije dejansko ni začela niti ni postopka likvidacije izvedla do konca.
ZIZ člen 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 114. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.
Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - krediti, najeti v času trajanja zakonske zveze - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
Zakonsko opredeljena merila narekujejo celovito presojo razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje zakoncev pri posameznih nalogah. Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine.