Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZDR člen 204, 204/4. ZSPJS člen 22. ZDDO člen 31.a, 68.
denarna terjatev – razlika v plači – povečan obseg dela
Tožnik s tožbenim zahtevkom ni zahteval izplačila razlike v plači iz naslova dodatkov, ki bi morali biti predhodno določeni z interno odločitvijo delodajalca, ampak je vtoževal razliko v plači iz naslova povečanega obsega dela, ki po svoji vsebini predstavlja čisti denarni zahtevek. Sodišče mu je utemeljeno ugodilo, saj je ugotovilo, da je v spornem obdobju poleg svojega rednega dela opravljal delo tiskovnega predstavnika, ki ni sodilo v opis del in nalog delovnega mesta, na katero je bil razporejen.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
verzijski zahtevek – zastaranje – uporaba tuje stvari - nadomestilo - pravice solastnika
Ob pravilno ugotovljenem odločilnem dejstvu, da so se tožniki, ki so solastniki nepremičnine, izselili iz solastne nepremičnine zaradi toženčevega nasilja in se niso upali uporabljati nepremičnine ponovno brez toženčevega soglasja, da jih je torej toženec izključil iz souporabe njihovih solastnih deležev s svojim ravnanjem, je odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 219. čl. ZOR.
V času vložitve tožbe so bili tožniki solastniki, to je bilo nesporno, njihovi solastni deleži še niso bili znani, znani so postali 21.2.2004, zato njihov zahtevek za plačilo uporabnine za čas 5 let pred vloženo tožbo ni zastaran.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delodajalca – likvidacija
Odpovedni razlog po 108. čl. ZDR ni bil podan, saj tožena stranka v sedmih mesecih po tem, ko je nadzorni svet sprejel sklep o pričetku likvidacije, s postopkom likvidacije dejansko ni začela niti ni postopka likvidacije izvedla do konca.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – soprispevek oškodovanca – dijak – nepremoženjska škoda – zavarovanje odgovornosti
Tožnik se je poškodoval pri delu s strojem, torej pri opravljanju nevarnega dela, tako da je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke za škodo. Pri presoji deleža soprispevka oškodovanca (10 %) je treba upoštevati, da tožnik pri prvotoženi stranki ni bil zaposlen, ampak je delo opravljal kot dijak na podlagi napotnice študentskega servisa, da je sicer sam odpravljal napako (kar ne bi smel), vendar je prvotožena stranka to dopuščala. Ker je bil mlad in neizkušen, bi morala tožena stranka njegovo delo bolj nadzorovati.
ZIZ člen 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 114. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.
Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilno vabljenje - prisilni privod
Glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti se lahko pod ostalimi pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP opravi le, če je bil na to glavno obravnavo pravilno povabljen.
pravna presoja dejanja – identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – prekoračitev zahtevka – bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Glede na to, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je imel v organizmu več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi, v nadaljevanju opisa dejanja pa, da je alkoholimetrična preiskava na ISM pokazala rezultat 1,67 grama alkohola na kilogram krvi, se obdolžencu sme očitati le takšna količina alkohola v krvi, ne pa višja, kljub ugotovitvi sodišča z izvedencem, da je imel obdolženi v krvi v času prekrška (precej) višjo koncentracijo alkohola od očitane.
dedovanje - dedni delež - vračunanje daril - denacionalizirano premoženje - dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prejšnjih zapuščinskih postopkih, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
ZP-1 člen 136, 136/1-5. ZVCP-1 člen 45, 45/3, 46, 46/3.
konkretni opis dejanja – prometna nezgoda – ustavitev postopka o prekršku - nedokazanost
Res je, da mora po določbi 3. odstavka 46. člena ZVCP-1 voznik, ki zavija na križišču desno, pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka. V obravnavani zadevi pa okoliščine, ki bi narekovale obdolžencu takšno ravnanje, še niso nastopile, saj je bil takrat kolesar še oddaljen, obdolženi pa je kolesarsko stezo s svojim vozilom zapiral, ker se je pred njim drugo vozilo zaradi nepričakovane ovire (pešcev) ustavilo.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – ustrezna zaposlitev – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Ob izostanku vsakršnih listinskih dokazov izpovedbe prič, ki so še vedno zaposlene pri toženi stranki in kot take neprepričljive, da je prenehala potreba po delu tožnice, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, iz ekonomskih in organizacijskih razlogov, ne zadoščajo za zaključek, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, ki je tožnica ni sprejela).