Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
V čas zavarovanja, od katerega je odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva čas, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
Ker je druga nasprotna udeleženka hkrati s pristankom na umik predloga priglasila svoje stroške, ki so ji v postopku do tedaj nastali, je prvostopenjsko sodišče pravilno te stroške odmerilo (v odmero se pritožniki ne spuščajo) in jih zakonito naložilo v breme predlagateljem.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZPre člen 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2, 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2. OZ člen 352, 352/1, 352, 352/1.
odškodninska tožba zoper upravo in predsednika nadzornega sveta - škoda zaradi vodenja posameznih poslov družbe - zastaranje terjatve - subjektivni zastaralni rok - namestnik predsednika nadzornega sveta
Zmotno je sklepanje, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo in oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila.
Namestnik predsednika nadzornega sveta nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen".
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 7.
javni uslužbenci – plača – dodatek za vodenje
Tožniku za delo na njegovem delovnem mestu ne pripada dodatek po 7. členu Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, saj ni bil vodja notranje organizacijske enote, ampak le vodja izmene.
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 124, 124/1, 124/1-2.
disciplinski postopek – lažja disciplinska kršitev – denarna kazen
Določbe ZJU o disciplinski odgovornosti so sicer z novelo ZJU-B prenehale veljati, vendar se še naprej uporabljajo do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv ter odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sklep, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep denarne kazni, ne predstavlja nobene od navedenih izjem in ker v spornem obdobju kolektivna pogodba še ni bila sprejeta, je tožena stranka ravnala zakonito s tem, ko je tožnico spoznala za odgovorno za lažje disciplinske kršitve po 123. čl. ZJU.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti so odločilna naslednja dejstva: vsebina pogodbe oz. pogodbeno dogovorjenih obveznosti, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ter razlog neizpolnjevanja obveznosti.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker sta tožnika ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, nista upravičena do višje plače na drugi pravni podlagi.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 55, 55/1, 56, 171, 172. Zakon o splošnem upravnem postopku (1986) člen 270.
invalidnost – zmožnost ob nastopu dela – popolna izguba delazmožnosti – pravnomočnost odločbe
Tožnica po mnenju sodnih izvedencev sicer že dne 1. 11. 1990 ob nastopu dela trgovke oziroma prodajalke za to delo ni bila zmožna, ker ni izpolnjevala minimalnih vidnih pogojev, temveč bi bila ob ustreznem usposabljanju zmožna le za dela, prilagojena slepim in slabovidnim. Ker se je kljub temu na podlagi nepravilne, vendar pravnomočne odločbe tedanjega zavoda za zaposlovanje, da je za delo trgovke oziroma prodajalke po predhodnem usposabljanju, ki ga je uspešno opravila, zmožna, na tem delovnem mestu zaposlila, se jo od popolne izgube delazmožnosti dne 3. 9. 2003 dalje razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.
stroški postopka - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
V konkretnem primeru je sodišče obdolženega oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP. Taka odločitev je v skladu z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP, ki pa a contrarium pomeni, da sodišče obdolženca nikoli ne more oprostiti plačila stroškov oškodovanca oziroma nagrade in potrebnih izdatkov njegovega pooblaščenca. To so stroški kazenskega postopka, ki jih je obsojenec ki je spoznan za krivega, dolžan plačati ne glede na to, če ga sodišče dela ali vseh stroškov iz 1. do 6. točke 2. dostavka 92. člena ZKP oprosti. Zato pritožba, ki meri na to, da bi sodišče moralo odločiti tako, da se nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca izplačajo iz proračuna, ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055285
ZASP člen 148, 160. ZPP člen 215. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
pojem diskoteke - uporaba tarife - višina avtorske odmene - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - trditveno in dokazno breme
Diskoteka je kompleksen pojem stvarnega sveta. V luči avtorske tarife je takšen kompleksen pojem obenem materialnopraven. Nanj se namreč sklepa na podlagi občih (in na ta način objektiviziranih) okoliščin. To sklepanje vsebuje materialnopravne prvine.
Vloga s katero je upnik delno umaknil predlog za izvršbo, predstavlja obrazložen dopis, za kar upniku pripada nagrada 50 točk, saj gre za običajno vlogo tekom izvršilnega postopka, za katero ni potrebna posebna obrazložitev (le datumi in zneski delnih plačil), zato je ni mogoče šteti za drugo obrazloženo vlogo.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Ker je bila tožnica zaradi nepravočasnega opravljanja dela in nalog v zvezi z odpremo pošte pravilno ocenjena z oceno „podpovprečno“, ni upravičena do priznanja dodatnih dni letnega dopusta glede na delovno uspešnost.