nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - razumljivost izreka - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilnost vabljenja - vročitev vabila
Brez da bi bilo obdolženemu, kot osebi, katere navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, vabilo neposredno ali vsaj posredno vročeno, ugotovitev o pravilnosti vabljenja ni mogoča. Vročitev je namreč pogoj za obdolženčevo seznanitev za glavno obravnavo, v primeru njegove neupravičene odsotnosti pa razlog za domnevo, da se je pravnemu jamstvu iz druge alinee 29. člena Ustave RS odpovedal.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbris zaznambe izvršbe
Če je sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča ravna v skladu z določbo 90. čl. ZZK-1 in po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5. ZKP člen 269, 269/1.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - opis kaznivega dejanja – blanketna dispozicija – konkretizacija zakonskega znaka
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
Ker tožena stranka delovnega procesa ni organizirala tako, da bi tožnik izrabil pet dni letnega dopusta, za katere je zaprosil, mu je dolžna plačati odškodnino.
Gre torej za tako imenovano pogodbeno odškodninsko odgovornost, kar pomeni, da za krajevno pristojnost ni mogoče uporabiti določbe 52. člena ZPP (ki ureja pristojnost v odškodninskih sporih za nepogodbeno odškodninsko odgovornost). Prav tako pa ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, saj ne gre za spor z mednarodnim elementom. Za tožbo zoper toženko veljajo pravila o splošni krajevni pristojnosti, pristojno je sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020787
URS člen 23, 23/1, 26, 23, 23/1, 26. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 212, 212. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1. EKČP člen 6, 13, 41.
odškodnina za duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev osebnostnih pravic - procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po zvpsbno - poravnalna ponudba pred pravdo ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
ZD člen 162, 163, 165, 162, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.
podjemno razmerje - potek pogodbe - nedopustna podlaga - ničnost
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog) oz. mora nasploh kavza pogodbe obstojati. Četrti odstavek člena 39 OZ določa ničnost pogodbe, če ni podlage ali je ta nedopustna.
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni aliud, temveč minus, zato ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka, s čimer bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost obratovalca - krivdna odgovornost
Ob tem, da je bilo ob razkladanju breme (20 kg) razporejeno na štiri odrasle moške, ki so vsi nosili zaščitne usnjene rokavice, da sta bila na vsaki strani mlina dva ročaja in da je tožnik v trenutku poškodbe stal na tleh, zgolj okoliščina, da so bili spodnji robovi mlina ostri, ne zadošča za ugotovitev, da je bilo v konkretnih okoliščinah razkladanje s kamiona nevarna dejavnost. Pritožbeno sodišče opozarja, da tožnik ni navajal, da bi do poškodbe prišlo tako, da bi delavcem mlin zdrsnil zaradi zaščitnega premaza, prav tako takega načina poškodovanja ni ugotovilo sodišče prve stopnje. Opisano delo ne zahteva nobenega posebnega znanja ali spretnosti, potrebna je le za delo običajna pozornost. Tako delo zato ne predstavlja nevarne dejavnosti.
1. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je pri navedbah, ki se tičejo izpodbojnosti pravnega posla, zahtevek na razvezo (izpodbojne) pogodbe nesklepčen, je pravilno. Posledica izpodbojnosti je lahko le zahtevek na razveljavitev pogodbe (95. člen Obligacijskega zakonika ? OZ) in ne na razvezo pogodbe. Nesklepčnost bi bilo torej mogoče odpraviti samo s spremembo tožbenega zahtevka in sicer tako, da bi tožeča stranka poleg razveze pogodbe (v zvezi z navedbami o neizpolnjevanju obveznosti preživljalke) zahtevala tudi razveljavitev pravnega posla.
2. Materialno procesno vodstvo se po določbi 285. člena ZPP nanaša predvsem na navedbe in dokazne predloge. Razjasnjevalna vloga sodišča se sicer lahko razširi tudi na stvarne predloge, vendar se omejuje zlasti na poprave predlogov ali pravilnejše formulacije, ne pa na situacije, ko bi zaradi poziva sodišča šlo za spremembo tožbe (kot v tem primeru). V obravnavani zadevi bi sodišče s pozivom na spremembo tožbe preseglo svoje pristojnosti po 285. členu ZPP, zato zatrjevana kršitev postopka ni podana.
preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).
Direktni oškodovanec je tisti, ki utrpi škodo. Vendar pa lahko zaradi škode direktnega oškodovanca utrpijo škodo tudi druge fizične ali pravne osebe, in ravno za takšen primer gre tudi v predmetni zadevi, ko se zatrjuje nastanek premoženjske škode tožeči stranki kot pravni osebi, ki ni bila neposredno udeležena v škodnem dogodku. Kot takšna je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka, ki po našem pravu praviloma nima pravice uveljavljati odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.