Invalidnost in preostala delovna zmožnost se lahko pri zavarovancu v sodnem postopku preizkuša tudi z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije in zgolj dejstvo, da je invalidska komisija organ toženca, ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti ali neobjektivnosti takšnega mnenja.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot premoženjsko škodo stroške izdelave izvedeniškega mnenja, ki sta ga tožnika pridobila pred pravdo. Stroški izvedenca, ki so nastali pred pravdo, so namreč del pravdnih stroškov, zato ne morejo biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let - odvzem pravice do stikov - določitev preživnine - začasna odredba - obstoj težko nadomestljive škode
Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.
Zastaranje terjatve iz naslova odpravnine ni začelo teči, ko sta se stranki dogovorili o višini odpravnine, ampak šele ob prenehanju delovnega razmerja, saj odpravnina šele tedaj zapade v plačilo.
Tožena stranka dejstva, da ugovora zastaranja glede zamudnih obresti ni podala, ne more sanirati s sklicevanjem na ugovor zastaranja glede glavne terjatve. Prav tako ni mogoče na podlagi njenega zmotnega prepričanja o tem, da je glavna terjatev zastarala, šteti, da je ugovarjala tudi zastaranje obrestne terjatve.
Obseg sodnega varstva neizbranega kandidata je omejen – pravico ima le do odškodnine v primeru, ko pride v postopku izbire na prosto delovno mesto do diskriminacije. To pomeni, da pred sodiščem morebitnih drugačnih nepravilnosti ali nezakonitosti v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata na to delovno mesto (na primer neskladje med pogoji za opravljanje dela v aktu in sistemizaciji tožene stranke in v javnem razpisu) more uveljavljati.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sodno varstvo - ustrezna zaposlitev
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo tožene stranke in z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki ni nična ali izpodbojna, je pred sodiščem obdržala le pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.
ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni aliud, temveč minus, zato ne predstavlja prekoračitve tožbenega zahtevka, s čimer bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka.
Ker tožena stranka delovnega procesa ni organizirala tako, da bi tožnik izrabil pet dni letnega dopusta, za katere je zaprosil, mu je dolžna plačati odškodnino.
ZJU člen 96, 96/1. ZDDO člen 31.a, 31.a/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je upravičen do razlike v plači zaradi povečanega obsega dela oziroma zaradi nadpovprečne obremenjenosti zaradi opravljanja drugih del, saj je poleg svojega dela vodje operativno komunikacijskega centra po nalogu nadrejenih opravljal naloge tiskovnega predstavnika v okviru rednega delovnega časa ter tudi izven rednega delovnega časa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
ZD člen 162, 163, 165, 162, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020787
URS člen 23, 23/1, 26, 23, 23/1, 26. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 212, 212. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1. EKČP člen 6, 13, 41.
odškodnina za duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev osebnostnih pravic - procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po zvpsbno - poravnalna ponudba pred pravdo ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
Posledica sprejema ponudbe je sklenitev pogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč (prvi odstavek 21. člena OZ) in to v času, ko ponudnik prejme od sprejemnika ponudbe izjavo, da ponudbo sprejema.
Pasivnost tožene stranke se šteje kot priznanje tožnikovih navedb, zato mora tožnik že v tožbi navesti dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje tožbeni zahtevek v celoti, tako po temelju kot po višini.
prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.