predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let - odvzem pravice do stikov - določitev preživnine - začasna odredba - obstoj težko nadomestljive škode
Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.
Po določilu 10. čl. Pogodbe o pristopu k dolgu je začetek učinkovanja pogodbe vezan na navedeno dejstvo izročitve menic oz. na odložni pogoj. Navedeni pogoj ni bil uresničen, razlog za to pa je na strani tožene stranke. V skladu z določilom 4. odst. 59. čl. OZ se šteje, da je pogoj uresničen, saj je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila tožena stranka, v katere breme je bil določen.
ZOR člen 32, 35, 99, 99/1, 279, 372, 32, 35, 99, 99/1, 279, 372.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožniku obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižujejo, namesto zvišujejo, ni mogoče upoštevati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožniku ob izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozabila zaključiti delovno knjižico oziroma da je to storila z zamudo (za vmesno obdobje pa mu je priznala delovno dobo), ne zadošča za ugotovitev, da je tožnik na delu ostal tudi po izteku časa, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Do transformacije takšne pogodbe o zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas bi namreč prišlo le, če bi tožnik delo še naprej opravljal, tožena stranka pa bi to sprejemala.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
ZJU člen 96, 96/1. ZDDO člen 31.a, 31.a/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je upravičen do razlike v plači zaradi povečanega obsega dela oziroma zaradi nadpovprečne obremenjenosti zaradi opravljanja drugih del, saj je poleg svojega dela vodje operativno komunikacijskega centra po nalogu nadrejenih opravljal naloge tiskovnega predstavnika v okviru rednega delovnega časa ter tudi izven rednega delovnega časa.
oprava zapuščinske obravnave - uvedba dedovanja - zapuščinski postopek
Dedovanje se uvede s trenutkom smrti.
Četudi iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni imel premoženja in ima sodišče prve stopnje podlago za to, da ne opravi zapuščinske obravnave, jo mora opraviti na zahtevo dedičev, ki želijo uveljavljati svoje pravice.
Obseg sodnega varstva neizbranega kandidata je omejen – pravico ima le do odškodnine v primeru, ko pride v postopku izbire na prosto delovno mesto do diskriminacije. To pomeni, da pred sodiščem morebitnih drugačnih nepravilnosti ali nezakonitosti v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata na to delovno mesto (na primer neskladje med pogoji za opravljanje dela v aktu in sistemizaciji tožene stranke in v javnem razpisu) more uveljavljati.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5. ZKP člen 269, 269/1.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - opis kaznivega dejanja – blanketna dispozicija – konkretizacija zakonskega znaka
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
Ker tožena stranka delovnega procesa ni organizirala tako, da bi tožnik izrabil pet dni letnega dopusta, za katere je zaprosil, mu je dolžna plačati odškodnino.
ZD člen 162, 163, 165, 162, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.
Gre torej za tako imenovano pogodbeno odškodninsko odgovornost, kar pomeni, da za krajevno pristojnost ni mogoče uporabiti določbe 52. člena ZPP (ki ureja pristojnost v odškodninskih sporih za nepogodbeno odškodninsko odgovornost). Prav tako pa ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, saj ne gre za spor z mednarodnim elementom. Za tožbo zoper toženko veljajo pravila o splošni krajevni pristojnosti, pristojno je sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
ZPP člen 18, 29, 18, 29. ZMZPP člen 30, 55, 55/1, 30, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - odškodnina - nastanek škodne posledice
Za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji je navezana okoliščina bodisi škodno dejanje na območju Republike Slovenije (v obravnavani zadevi je bilo škodno dejanje storjeno na Hrvaškem), bodisi, da je škodna posledica nastala na ozemlju Republike Slovenije.
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če škodo (oškodovanec) kasneje trpi tudi v drugem kraju. Čeprav se je tožnik po poškodbi vrnil v Republiko Slovenijo in tam nadaljeval zdravljenje tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno okoliščino, ki bi mu omogočala, da si izbere pristojnost slovenskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020787
URS člen 23, 23/1, 26, 23, 23/1, 26. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 212, 212. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 15, 15/2, 15/2-1. EKČP člen 6, 13, 41.
odškodnina za duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev osebnostnih pravic - procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po zvpsbno - poravnalna ponudba pred pravdo ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pravilne, pravilna je tudi odločitev. V tem pravdnem postopku bi lahko tožnik zahteval tako odškodnino po 26. členu URS in 179. členu OZ, kakor tudi pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Ur. l. RS, št. 48/2006 in 117/2006).
prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.