Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, naj predloži pooblastilo za zastopanje, iz katerega bo razvidno, kdo in v kateri zadevi je pooblaščen za zastopanje, pritožba ni dovoljena (saj gre za sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo) in jo je potrebno zavreči.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 67, 67/3. ZPP člen 243.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Čeprav je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja po tujem predpisu (v Avstriji), to še ne pomeni, da je pri tožniku podana takšna izguba delovne zmožnosti, ki bi tudi po določbah slovenske zakonodaje (po 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1) narekovala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je bilo ugotovljeno, da je pri tožniku glede na kriterije in merila po slovenskih predpisih pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, je njegov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega invalidske pokojnine, ob tem da je v času nastanka invalidnosti dopolnil 51 let, invalidska pokojnina pa se invalidu III. kategorije po 67. členu ZPIZ-1 prizna, ker je dopolnil 63 let, neutemeljen.
Zastaranje terjatve iz naslova odpravnine ni začelo teči, ko sta se stranki dogovorili o višini odpravnine, ampak šele ob prenehanju delovnega razmerja, saj odpravnina šele tedaj zapade v plačilo.
Tožena stranka dejstva, da ugovora zastaranja glede zamudnih obresti ni podala, ne more sanirati s sklicevanjem na ugovor zastaranja glede glavne terjatve. Prav tako ni mogoče na podlagi njenega zmotnega prepričanja o tem, da je glavna terjatev zastarala, šteti, da je ugovarjala tudi zastaranje obrestne terjatve.
razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev ter otrok - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Preživninski zavezanec na račun obveznosti plačevanja kreditov ne more znižati svoje preživninske obveznosti.
Napačno je stališče, da se lahko mesečna preživnina kombinira oziroma zniža na račun nedenarnih prispevkov preživninskega zavezanca. Slednji so pravno ovrednoteni le kot darila.
ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 86.
dodatek za mentorstvo – denarna terjatev
Tožbeni zahtevek za plačilo mentorskega dodatka v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo, je tožbeni zahtevek za denarno terjatev, kar pomeni, da je dopustno neposredno sodno varstvo.
Ker je s kolektivno pogodbo pravica do mentorskega dodatka vezana na uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, tožnik do tega dodatka za mentorstvo dijaku na praktičnem usposabljanju z delom za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje, ni upravičen.
ZOR člen 32, 35, 99, 99/1, 279, 372, 32, 35, 99, 99/1, 279, 372.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožniku obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižujejo, namesto zvišujejo, ni mogoče upoštevati.
pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo - pravdni stroški
Toženec da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
Po določilu 10. čl. Pogodbe o pristopu k dolgu je začetek učinkovanja pogodbe vezan na navedeno dejstvo izročitve menic oz. na odložni pogoj. Navedeni pogoj ni bil uresničen, razlog za to pa je na strani tožene stranke. V skladu z določilom 4. odst. 59. čl. OZ se šteje, da je pogoj uresničen, saj je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila tožena stranka, v katere breme je bil določen.
Priča je bila zaslišana na zadnji glavni obravnavi zaradi izvedbe dokaza, ki ga je predlagal toženec. Priča ima pravico do povračila potnih stroškov ter izgubljenega zaslužka. Sodišče je tako izvedlo dokaz, ki ga je predlagal toženec in je zato tudi pravilno, ker stroški za pričo niso bili založeni prej, tožencu naložilo, da je dolžan plačati priči pričnino.
Invalidnost in preostala delovna zmožnost se lahko pri zavarovancu v sodnem postopku preizkuša tudi z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije in zgolj dejstvo, da je invalidska komisija organ toženca, ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti ali neobjektivnosti takšnega mnenja.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let - odvzem pravice do stikov - določitev preživnine - začasna odredba - obstoj težko nadomestljive škode
Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.
Tožniku je delovno razmerje zakonito prenehalo kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi niso bile določene posledice za primer, če strokovnega izpita ne bo opravil, saj zadošča, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi sklicevala na določila ZJU.
začasna odredba - razširitev stikov - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - koristi mladoletnega otroka
Začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A.. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot premoženjsko škodo stroške izdelave izvedeniškega mnenja, ki sta ga tožnika pridobila pred pravdo. Stroški izvedenca, ki so nastali pred pravdo, so namreč del pravdnih stroškov, zato ne morejo biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi - vpogled v drug spis - dokaz iz drugega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Uporaba listine, ki je priložena kot priloga v vpogledanem spisu in na podlagi takšne listine, sprejeti dokazni zaključki sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja, ki ga nobena od strank ni zatrjevala, pomeni kršitev ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožniku ob izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozabila zaključiti delovno knjižico oziroma da je to storila z zamudo (za vmesno obdobje pa mu je priznala delovno dobo), ne zadošča za ugotovitev, da je tožnik na delu ostal tudi po izteku časa, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Do transformacije takšne pogodbe o zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas bi namreč prišlo le, če bi tožnik delo še naprej opravljal, tožena stranka pa bi to sprejemala.