Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
plača – izhodiščna plača – eskalacija
Ker je tožena stranka v spornem obdobju izplačevala plače, višje od izhodiščnih plač po podjetniški kolektivni pogodbi, tožnik do višje plače oziroma do dodatne eskalacije plač ni upravičen.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni čisti denarni zahtevek (čeprav ga je tožnik tako oblikoval) in ga ni mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem, saj o tej pravici delodajalec odloči z odločbo. Ker je bilo tako o tožnikovi pravici do dodatka za stalnost dokončno in pravnomočno odločeno, zoper odločbo pa ni pravočasno ugovarjal, kasnejša tožba ni dopustna.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - škoda - višina odškodnine - relevantno obdobje trajanja postopka
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku: 20 let in 1 mesec na 8 stopnjah je 4.000,00 EUR z minimalnim soprispevkom tožnice.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot premoženjsko škodo stroške izdelave izvedeniškega mnenja, ki sta ga tožnika pridobila pred pravdo. Stroški izvedenca, ki so nastali pred pravdo, so namreč del pravdnih stroškov, zato ne morejo biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka
podjetniška kolektivna pogodba – materialno pravo – listina – izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Podjetniška kolektivna pogodba predstavlja materialno pravo, ki ga sodišče mora upoštevati. Ker pa ni objavljena v Uradnem listu RS, ne velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da se stranke načeloma morajo sklicevati na takšno kolektivno pogodbo. Četudi tega ne storijo, je ravnanje sodišča, ki delodajalcu naloži predložitev podjetniške kolektivne pogodbe po uradni dolžnosti, pravilna.
začasna odredba - razširitev stikov - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - koristi mladoletnega otroka
Začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A.. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A.
Priča je bila zaslišana na zadnji glavni obravnavi zaradi izvedbe dokaza, ki ga je predlagal toženec. Priča ima pravico do povračila potnih stroškov ter izgubljenega zaslužka. Sodišče je tako izvedlo dokaz, ki ga je predlagal toženec in je zato tudi pravilno, ker stroški za pričo niso bili založeni prej, tožencu naložilo, da je dolžan plačati priči pričnino.
razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev ter otrok - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Preživninski zavezanec na račun obveznosti plačevanja kreditov ne more znižati svoje preživninske obveznosti.
Napačno je stališče, da se lahko mesečna preživnina kombinira oziroma zniža na račun nedenarnih prispevkov preživninskega zavezanca. Slednji so pravno ovrednoteni le kot darila.
Zastaranje terjatve iz naslova odpravnine ni začelo teči, ko sta se stranki dogovorili o višini odpravnine, ampak šele ob prenehanju delovnega razmerja, saj odpravnina šele tedaj zapade v plačilo.
Tožena stranka dejstva, da ugovora zastaranja glede zamudnih obresti ni podala, ne more sanirati s sklicevanjem na ugovor zastaranja glede glavne terjatve. Prav tako ni mogoče na podlagi njenega zmotnega prepričanja o tem, da je glavna terjatev zastarala, šteti, da je ugovarjala tudi zastaranje obrestne terjatve.
provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - dogovor o posredovanju
Za presojo utemeljenosti terjatve je odločilno, da se je tožena stranka zavezala posredniku plačati pol posredniške provizije in da ni uspela dokazati, da sta se tožeča stranka in prodajalec glede višine posredniške provizije in eventualne obveznosti, da poplača le prodajalec, dogovorila drugače.
Invalidnost in preostala delovna zmožnost se lahko pri zavarovancu v sodnem postopku preizkuša tudi z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije in zgolj dejstvo, da je invalidska komisija organ toženca, ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti ali neobjektivnosti takšnega mnenja.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let - odvzem pravice do stikov - določitev preživnine - začasna odredba - obstoj težko nadomestljive škode
Hči ne želi živeti pri očetu in z njim odklanja vsakršne stike. Tudi v kolikor je sedanja hčerina volja posledica tako imenovanega PAS sindroma - indoktrinacije s strani matere, je potrebno izhajati iz v predmetnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevati hčerino željo, nenazadnje je stara že več kot 14 let ter izhajati iz njene koristi, tako glede same dodelitve, kot tudi glede stikov.
ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 86.
dodatek za mentorstvo – denarna terjatev
Tožbeni zahtevek za plačilo mentorskega dodatka v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo, je tožbeni zahtevek za denarno terjatev, kar pomeni, da je dopustno neposredno sodno varstvo.
Ker je s kolektivno pogodbo pravica do mentorskega dodatka vezana na uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, tožnik do tega dodatka za mentorstvo dijaku na praktičnem usposabljanju z delom za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje, ni upravičen.
Tožniku je delovno razmerje zakonito prenehalo kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi niso bile določene posledice za primer, če strokovnega izpita ne bo opravil, saj zadošča, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi sklicevala na določila ZJU.
ZOR člen 32, 35, 99, 99/1, 279, 372, 32, 35, 99, 99/1, 279, 372.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožniku obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižujejo, namesto zvišujejo, ni mogoče upoštevati.
Po določilu 10. čl. Pogodbe o pristopu k dolgu je začetek učinkovanja pogodbe vezan na navedeno dejstvo izročitve menic oz. na odložni pogoj. Navedeni pogoj ni bil uresničen, razlog za to pa je na strani tožene stranke. V skladu z določilom 4. odst. 59. čl. OZ se šteje, da je pogoj uresničen, saj je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila tožena stranka, v katere breme je bil določen.