Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec zaradi pomote sodišča dvakrat plačal sodno takso po istem plačilnem nalogu, zato je napačna ugotovitev, da sodne takse za pritožbo ni plačal in se tudi odločitev, da se posledično pritožba šteje za umaknjeno.
povrnitev škode - odgovornost - ravnanje oškodovanca - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - skrbnost povprečnega človeka - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - vinjenost sopotnika - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine
Ker se je tožnik peljal z močno vinjenim voznikom, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil tožnik kot sopotnik telesno poškodovan, pri tem pa je bil tožnik tudi sam hudo vinjen (v to stanje se je spravil sam s svojimi ravnanji) in se zaradi zmanjšane možnosti razsojanja ni zavedal nevarnosti take vožnje, je 25 % soprispeval k nastalim posledicam prometne nezgode. Od povprečno skrbnega človeka je namreč mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Če si možnost tovrstne presoje zmanjša (ali celo popolnoma odvzame) sam (npr. s tem, da je pod tako močnim vplivom alkohola, da ne more presoditi, če bi bil trezen pa bi lahko, ali je voznik, s katerim se namerava peljati, tako močno vinjen, da je vožnja z njim nevarna), uporaba določbe tretjega odstavka 153. člena OZ (oziroma tretjega odstavka 177. člena ZOR) ni izključena.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
lastninska pravica - priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov
Sporno zemljišče ni bilo predmet pravnega posla, sklenjenega med tožnikom in E. L., se revizija neutemeljeno sklicuje na trditve, da sta to zemljišče priposestvovala že E. L. in pred njim njegova mati. Vprašanje morebitnega priposestvovanja spornega zemljišča s strani E. L., bi bilo pravno pomembno le, če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je ta na tožnika prenesel svoje morebitne pravice na tem zemljišču; če temu ni tako, potem ni pomembno, ali ga je ta (oziroma pred njim njegova mati) pred tem priposestvoval, saj glede tega zemljišča ni tožnikov pravni prednik.
Sodišče prve stopnje je ob presojanju pravno relevantnega dejstva, uvodoma zgolj ugotovilo, da tega dejstva obsojenec v izjavi, ki jo je v predkazenskem postopku dal policiji, ni omenil. Te gole ugotovitve sodišča, ki jo sodišče sme uporabiti za presojo verodostojnosti zagovora obdolženca, pa ni moč razlagati v smislu, da je sodišče s tem sodbo oprlo na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, oziroma da je na podlagi uradnega zaznamka ugotovilo pravno relevantno dejstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007185
ZKP člen 285b, 285b/1, 285c, 285č, 371, 371/2. KZ-1 člen 51, 51/2, 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Ker je zagovornica predlagala, da se na naroku za izrek kazenske sankcije izvedejo dokazi, ki bi potrdili okoliščino, ki v primeru storitve kaznivega dejanja, ki se očita obsojencu, sploh ne more pomeniti okoliščine, ki bi bila relevantna za odmero kazni, sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga ni kršilo zakona. Če je namreč posamezna okoliščina hkrati konstitutivni znak kaznivega dejanja, sodišče praviloma te okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne ali olajševalne okoliščine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3.
dovoljenost revizije - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - vračilo obresti - obrestna mera - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - prepoved retroaktivnosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
SPZ člen 213, 213/1, 215, 215/2, 226. ZOR člen 99.
stvarna služnost - neprava (osebna) služnost - pogodba o uporabi - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo
Ob za Vrhovno sodišče zavezujočem dejanskem izhodišču, da ni bila dogovorjena (ne »prava« in ne neprava) služnost in na njem temelječi materialnopravno pravilni razlagi sporne pogodbene določbe, je nepomembno, ali je neprava služnost nekaj drugega ali nekaj manj od »prave« služnosti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDavP-2 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4.
ugovor tretjega v davčni izvršbi - sklep o napotitvi na pravdo - tožba na nedopustnost davčne izvršbe - upravni akt - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrnil pritožničin ugovor, ki ga je vložila kot tretja oseba zoper sklep o davčni izvršbi, ter napotil pritožnico, da vloži pri sodišču tožbo na ugotovitev lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Izpodbijani sklep tudi ni akt, ki se v upravnem sporu lahko izpodbija na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek davčne izvršbe ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Zato je treba tožbo v upravnem sporu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V obravnavani zadevi ne gre za primer iz 215. člena ZPP, saj je sodišče višino odškodnine ugotavljalo v dokaznem postopku, pri čemer je višino prihodka kmetije v spornem obdobju ugotavljalo s pomočjo izvedenca kmetijske stroke, ki ga je predlagala tožnica. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZPP o višini odškodnine namreč odloči po prostem preudarku, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Vendar pa mora sodišče, če je višino odškodnine brez večjih težav mogoče ugotoviti s pomočjo dokazovanja, izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in pooblastila iz 216. člena ZPP ne sme uporabiti.
ZPP člen 8, 112, 112/2, 339, 339/2-8. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo proste presoje dokazov - dokazna sredstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načelo proste presoje dokazov strankam omogoča, da tudi pravočasnost poslanih vlog dokazujejo z vsemi dokaznimi sredstvi. To načelo velja tudi v izvršilnem postopku, torej tudi za dokazovanje pravočasnosti vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišče bi se zato moralo opredeliti tudi do uradnega zaznamka uslužbenke sodišča z dne 10. 1. 2013, iz katerega izhaja, da se nanaša na vprašanje, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, to je na pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 38/8. ZPP člen 367a, 378, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - razlaga zakona
V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Pri tem pa je treba pri presoji pravočasnosti upnikove priglasitve izvršilnih stroškov glede razlage subjektivnega roka (beseda „takoj“ je pravni standard) upoštevati okoliščine konkretnega primera.
V predmetni zadevi sta nižji sodišči pravilno zaključili, da upnik izvršilnih stroškov ni priglasil v zakonsko določenem subjektivnem roku in je njegova priglasitev prepozna, saj je za stroške v prvem primeru izvedel eno leto in dva meseca pred priglasitvijo, v drugem primeru pa več kot pet mesecev pred priglasitvijo. Takšna priglasitev stroškov tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni pravočasna v smislu sedmega odstavka 38. člena ZIZ. Če je višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, kot je to v konkretnem primeru (eno leto in dva meseca oziroma pet mesecev), zahteva ne more uspeti s sklicevanjem na objektivni tridesetdnevni rok po končanju postopka.
dovoljenost revizije - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine - navadno sosporništvo - vmesna sodba - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnice so navadne sospornice, saj zahtevajo plačilo odškodnine vsaka zase in vsak od zahtevkov lahko deli ločeno pravno usodo. Vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, se ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, to je za vsako tožnico posebej.
dopuščena revizija - stečaj dolžnika - izbris družbe iz sodnega registra - poroštvo - odgovornost poroka za obveznosti izbrisane družbe
Ključna revizijska teza, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika – gospodarske družbe, nad katero je bil uveden stečaj, le do zaključka stečajnega postopka, ne pa tudi po njegovem zaključku, kar naj bi izhajalo iz določbe 1004. člena ZOR, je materialnopravno zmotna. S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala tudi njena obveznost, pač pa ta obstaja še naprej, zaradi česar ni ovire, da se porok ne bi mogel zavezati k odplačilu obveznosti glavnega dolžnika celo še potem, ko je ta že izbrisan iz sodnega registra.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007178
ZKP člen 258, 371, 371/2, 372, 372-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je postavilo novo izvedenko psihiatrične stroke, saj je ocenilo izvedensko mnenje prvo postavljene izvedenke za neprepričljivo, predvsem pa neskladno z ostalimi že izvedenimi dokazi. Navedene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti prvega izvedenskega mnenja, so bile v izvedenskem mnenju nove izvedenke odpravljene; to izvedensko mnenje je zato sodišče ocenilo kot verodostojno, sprejemljivo in prepričljivo ter je zato povsem upravičeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za postavitev novega, tretjega izvedenca psihiatrične stroke, s pomočjo katerega naj bi se odpravilo razlike med obema izvedenskima mnenjema.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sprememba prebivališča pravdne stranke med postopkom
Zgolj dejstvo, da se toženčevo stalno prebivališče po spremembi ne nahaja več na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZZdrS člen 10, 33, 34, 38. Pravilnik o zdravniških licencah člen 9, 9/6.
zavrženje revizije - podelitev licence na področju splošne medicine - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - zelo hude posledice - posledice, ki niso zelo hude - niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
V obravnavani zadevi je predmet izpodbijana odločba, s katero je bilo revidentki naloženo opravljanje preizkusa usposobljenosti kot pogoja za podelitev licence na področju splošne medicine (specialist). Posledice izpodbijanega akta, ki jih revidentka zatrjuje, po presoji Vrhovnega sodišča niso zelo hude posledice v smislu pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ji izpodbijani akt le začasno, dokler ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, onemogoča samostojno opravljanje specialistične zdravstvene dejavnosti, ob tem pa revidentka sama navaja, da je zaposlena v zdravstvu, na delu, za katero se specializacija ne zahteva, torej se ji zaradi izpodbijanega akta njen (socialno-ekonomski) položaj ne poslabšuje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017113
ZPP člen 319. ZTSPOZ člen 55, 55/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - renta - nova škoda - zavarovalna vsota - višina zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote - objektivne meje pravnomočnosti - valorizacija zavarovalne vsote
V tem postopku je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine za novo nastalo škodo, to je za škodo, ki izvira iz prometne nesreče, vendar s prejšnjim zahtevkom, o katerem je sodišče že pravnomočno odločilo, ni bila zajeta. Glede na že prisojeno odškodnino se je sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem, ali je bila z dosedanjim izplačilom odškodnine zavarovalna vsota že izčrpana.
Tožnik izrecno izpodbija odločitev o pravdnih stroških, ki naj bi bili odmerjeni napačno. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti odločitev o stroških je sklep, revizija zoper sklep pa je po 384. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena samo v izjemnih primerih. Lahko bi šlo za dovoljenost revizije po prvem odstavku 384. člena ZPP, če bi stranka izpodbijala sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških po ustaljeni sodni praksi ni tak sklep, zato ga tudi ni dopustno izpodbijati z revizijo.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Kadar sodišče druge stopnje sprejme dokazano oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, ni nujno, da ponovi vse dokazne argumente, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Dovolj je, da iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo in da jih ni enostavno prezrlo.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.