promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – rok iz 22. člena ZKZ – retroaktivna uporaba ZKZ-B – štetje roka - prevladujoča sodna praksa v času vložitve tožbe – vmesno obdobje - spremenjena sodna praksa
V času vložitve tožbe v tem upravnem sporu je bila prevladujoča praksa upravnih organov in sodna praksa prvostopenjskega sodišča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Kot posledica tega stališča je Upravno sodišče zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, da rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začne teči šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena sklenitev prodajne pogodbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – izbira predkupnega upravičenca - ničnost prodajne pogodbe – odobritev upravne enote – odložni pogoj – izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. in 22. člen ZKZ). Za primere pravno poslovnega prenosa lastninske pravice brez odobritve upravne enote je ZIZ določal ničnostno sankcijo (sedmi odstavek 20. člena ZKZ). Ker je bila sporna pogodba sklenjena brez odobritve upravne enote v času veljavnosti zgoraj navedenih zakonskih določb (kar velja tudi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi), je torej nična.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015089
ZKZ člen 83, 83/1, 83/3, 96, 96/4. ZTLR člen 28, 28/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – kmetijsko zemljišče – komasacijski postopek – menjalna pogodba - ničnost – priposestvovanje
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj sledi, da je bila sporna nepremičnina v celoti namenjena gradnji že v času izdaje odloka o predkupni pravici (28. 4. 2004). Takšno zemljišče ni (več) kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, ki bi bilo podvrženo ZKZ (prvi odstavek 2. člena ZKZ), temveč stavbno zemljišče.
Ob vložitvi obravnavane tožbe je bila prevladujoča sodna praksa upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Pristojna upravna enota je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Tožnik v skladu s tako prevladujočo sodno prakso v šestdesetdnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak tožbo za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka šestdesetdnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta tožbenemu zahtevku za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ugodili. Revizijsko sodišče pa je zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju reviziji delno ugodilo in je sodbo sodišče druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da je v izreku sodišča prve stopnje dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Z ugoditvijo zahtevku za sklenitev pogodbe je tožniku omogočeno, da v šestdesetih dneh od pravnomočnosti odločbe pred upravno enoto zahteva odobritev pravnega posla.
Na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati niti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja, niti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa je tudi pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo predlog za vpogled v zapisnik o zaslišanju priče v drugem pravdnem postopku, saj ta dokaz v tem postopku glede na povedano nikakor ne bi mogel biti pravno pomemben.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 22, 22/5.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - odobritev pravnega posla – promet s kmetijskimi zemljišči - pravočasna vloga za odobritev pravnega posla – odobritev pravnomočne sodbe odstop od sodne prakse – primerljivost odločitev – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odobritev pravnega posla ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odgovor na vprašanje, ali je v primeru, ko kupoprodajno pogodbo nadomesti pravnomočna sodba, odobritev pravnega posla potrebna, dajejo jasne določbe ZKZ v poglavju, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, zato to ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DENACIONALIZACIJA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014994
ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286b. ZNP člen 37. ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku – razpravno načelo – trditveno breme – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – tržna vrednost kmetijskih zemljišč – institut exceptio illegalis
Postopek na podlagi zahteve za denacionalizacijo je postopek, ki se ne začne po uradni dolžnosti in v katerem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, med katerimi obstoji spor. Zato ta postopek ne sodi med tiste nepravdne postopke pri katerih je namen bistveno drugačen od pravde in je treba uporabiti 286.b člen ZPP. Na podlagi te določbe pa je treba šteti, da je predlagatelj očitka kršitve razpravnega načela in tega, da se ni imel možnosti opredeliti do dejstev, ki naj bi bila ugotovljena kot nesporna, uveljavljal prepozno.
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije – problem upoštevnosti pravnega vprašanja glede na ugotovljeno dejansko stanje – obstoj sodne prakse – pogoji za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prodaja kmetijskih zemljišč – sprejem ponudbe
Spričo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi vprašanje iz predloga za dopustitev revizije niti ni adekvatno zastavljeno, sicer pa je odgovor nanj impliciran že v judikatu Vrhovnega sodišča II Ips 459/2010 (in še drugih).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014991
ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
Ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe je poverjeno upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena ZKZ (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014875
ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.
Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.
Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.
Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.
V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 4, 4/2, 4/8.
zaščitena kmetija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, bistveno za odločitev - zelo hude posledice - dedovanje
Če odločba sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in če je VS RS že odločalo o vprašanju, glede katerega revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Za revidentko bodo posledice dejansko nastale v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu), odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ne vpliva neposredno na dedovanje, saj ZDKG določa različne izjeme, pa tudi oblike dedovanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDKG člen 2, 4, 4/2, 4/8.
dedovanje zaščitene kmetije – preverjanje pogojev za zaščiteno kmetijo – podatki iz uradnih evidenc – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.
Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – zavrnjena odobritev - pravni interes
Ker je pritožnica svoja pravna upravičenja po ZKZ že izčrpala s predložitvijo „svoje“ pogodbe v odobritev upravni enoti, ki jo je pravnomočno zavrnila, si v postopku odobritve „drugega“ pravnega posla ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO
VS0014493
OZ člen 3, 86, 88. ZKZ člen 29, 114, 114/2.
denacionalizacija – vrnitev nacionalizirane nepremičnine v naravi - odškodninska odgovornost zakupodajalca – odškodninska odgovornost skrbnika – neupravičena obogatitev novega zakupojemalca – ničnost pogodbenega določila - morala
Zato da ravnanje stranke, ki ga ni mogoče umestiti med nobenega od posebej urejenih institutov OZ, lahko opredelimo kot nemoralno po splošni določbi 3. člena OZ in zato nično po 86. in 88. člena OZ, mora vsebovati jasne negativne opredelilne elemente. Napačna je ocena sodišč prve in druge stopnje, da sporna določba vsebuje takšne elemente. Tožnik je ob podpisu pogodbe v primeru vrnitve zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu pristal na določitev 8 dnevnega odpovednega roka brez povračila vloženega dela in sredstev v pripravo zemljišča (po pogodbi je imel tožnik pravico le pobrati pridelke). Ni dokazal, da bi prvotoženi sklad pri sklepanju pogodbe kakorkoli nemoralno ravnal, zato se ne more naknadno pritoževati, da njegova zaveza ni pravična (volenti non fit inuria.