ZUS-1 člen 1, 32, 64, 64/3, 64/4, 84, 84/2, 89, 102. ZUP člen 281, 281/1.ZKZ člen 19, 22, 23.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pravni interes za revizijo - odprava odločbe organa prve stopnje - vrnitev v ponovni postopek - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje in zadeva vrnjena temu organu v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22. URS člen 2, 22, 33, 67, 153, 153/4, 155, 155/1. ZUP člen 6. ZZK-1 člen 33, 38.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - darilna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprememba zakona po sklenitvi pogodbe - načelo zakonitosti - načelo varstva zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače.
Pri ugotavljanju, ali gre za poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, je treba upoštevati na eni strani, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika in kakšna je teža spremembe, ter na drugi strani, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali.
Pravico do zasebne lastnine, kot eno od temeljnih človekovih pravic, zagotavlja 33. člen URS. Vendar ta ustavna pravica, na katero se tudi sklicuje revident, ki zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju, ni absolutna. Prvi odstavek 67. člena URS namreč določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine na kmetijskih zemljišč, gozdovih in kmetijah je zakonodajalec promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami omejil. Promet s temi nepremičninami je zato omejen in mogoč samo v skladu s pravili in pod pogoji, ki jih določa zakon, to je ZKZ. Tudi darilna pogodba, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozd oziroma kmetija, pomeni promet v smislu ZKZ.
Pred uveljavitvijo sprememb (ZKZ-C) ZKZ res ni imel posebne določbe, ki bi določala krog oseb, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozdov ali kmetije sklene darilno pogodbo. Vendar pa je ZKZ tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C v drugem odstavku 17. člena določal, da lahko promet (tako odplačni kot neodplačni) kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij poteka le po postopku in na način kot ga določa ZKZ. Tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C bi torej revident moral darilno pogodbo predložiti v odobritev pristojni upravni enoti.
Predlog ZKZ-C je pripravila Vlada RS in ga v Državni zbor posredovala dne 3. 2. 2011. V Poročevalcu DZ je bil objavljen dne 4. 2. 2011. Predlagatelj je potrebo po sprejemu 17.a člena ZKZ utemeljil s tem, da se omeji vse večje število izigravanja določb ZKZ o predkupnih upravičencih. V času sklenitve darilne pogodbe (16. 6. 2011) je torej revident vedel oziroma moral vedeti za predvideno spremembo ZKZ. Revident je torej moral pričakovati ne samo, da odobritev zaradi vsebinske presoje pravnega posla ne bo možna, ampak tudi, da se bo odobritev presojala po določbi ZKZ-C, ki je krog obdarjencev izrecno omejil.
Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 22, 23, 23/1-5, 24, 24/4.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Za presojo izpolnjevanja pogoja predkupnega upravičenca samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki 23. člena ZKZ je, glede na četrti odstavek 24. člena ZKZ, pravno relevanten dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti in ne le teoretično možen dohodek, ki bi ga fizična oseba lahko dosegla na določeni obdelovalni površini. Dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se ugotavlja na podlagi bilance stanja in bilance uspeha samostojnega podjetnika ter listin (poslovnih knjig in listin, ki izkazujejo poslovne dogodke, knjižene v poslovnih knjigah), ki so bile podlaga za sestavo teh bilanc, kot tudi z vsemi dokaznimi sredstvi, s katerimi je mogoče ugotoviti dejansko dosežen dohodek iz kmetijske dejavnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2, 23/2-3.
dovoljenost revizije - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - pomembno pravno vprašanje kmet mejaš - zemljišča ločena s potjo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - neizkazane - neuresničeno pričakovanje
O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče že odločilo. V odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 je sprejelo stališče, da se za kmeta mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidentka samo z navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni niti verjetno izkazala. Ker pa je pravno veljaven nakup kmetijskega zemljišča in gozda odvisen od prednostne pravice ter odobritve pravnega posla, kar je odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev, posledice, ki so nastale, niso neposredne posledice izpodbijanega akta, temveč ZKZ. Samo to, da se revidentkino pričakovanje, da bo lahko kupila prodajano zemljišče ni uresničilo, pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.
V primeru, ko so podane okoliščine za ničnost pravnega posla po 86. členu OZ, tožniku ni treba postaviti vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22, 22/5. ZZK-1 člen 33, 38. URS člen 2, 22, 33, 67, 155.
dovoljena revizija - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - darilna pogodba - sprememba zakona po sklenitvi darilne pogodbe - načelo zakonitosti - ugovor retroaktivne uporabe zakonske določbe
Darilna pogodba, katere predmet sta gozdni zemljišči, predstavlja promet v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, zato mora teči po postopku in na način, ki ga določa ZKZ, če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Vse pravne posle (tudi darilno pogodbo), katerih predmet je kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma kmetija, pa mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ). Zato je vsak (odplačni ali neodplačni) pravni posel, katerega predmet je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, sklenjen pod odložnim pogojem odobritve upravne enote in učinkuje šele, če se odložni pogoj izpolni. V postopku odobritve pravnega posla pa upravna enota preverja pravni posel tudi po vsebini. Na ta način zagotavlja, da ne prihaja do izigravanja določb ZKZ o vrstnem redu predkupnih upravičencev, saj so ti določeni zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine (67. člen URS).
Tudi darilna pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo ZKZ-C, je bila sklenjena pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Na podlagi te darilne pogodbe zato revidentka še ni pridobila lastninske pravice. Darilna pogodba, ki je odvisna od naknadne izpolnitve dodatnega pogoja odobritve, pa tudi nima učinka in pravne veljave zaključenega oziroma že urejenega pravnega razmerja ali zaključenega pravnega dejstva, za katere velja ustavna prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena URS.
S tem, ko je upravni organ prve stopnje v postopku odobritve pravnega posla v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), uporabil predpis, veljaven v času svojega odločanja, in ne predpisa veljavnega v času sklenitve pravnega posla, ni bila kršena prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov (155. člen URS), in tudi ni bilo poseženo v revidentkino lastninsko pravico ter nista bili kršeni načeli zaupanja v pravo in načelo enakega varstva pravic.
Iz določb petega odstavka 22. člena ZZK, 64. člena ZN in 33. ter 38. člena ZZK-1 izhaja, da je treba vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, za to pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži (prvi odstavek 19. člena ZKZ). S tem se namreč zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine (prvi odstavek 67. člena URS) in uresničevanje posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve(pravnega posla) po določbah ZKZ.
Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je zato treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebini predstavlja pravni temelj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 95, 98.
komasacija – revizija - novo pooblastilo - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane – začasna odredba
Če reviziji ni priloženo novo pooblastilo, Vrhovno sodišče tako revizijo zavrže kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista pojasnila in izkazala, katere zelo hude posledice jima bodo nastale in zakaj so te posledice zanju zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
komasacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, ta pa uveljavljeni pogoj, to je zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni niti konkretiziral niti verjetno izkazal, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije - nepravnomočen sklep o dedovanju - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - utemeljevanje zelo hudih posledic s sklicevanjem na napačno uporabo materialnega prava
Kljub temu, da po podatkih iz spisa sklep o dedovanju po tožnici še ni pravnomočen, je revident z njim izkazal pravni interes za vložitev revizije.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident dovoljenost revizije utemeljuje zgolj s sklicevanjem na domnevno zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnega prava, kar pa samo po sebi še ne utemeljuje nastanka zelo hudih posledic.