Ker je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana že pred uveljavitvijo ZKZ, se v skladu z 2. odst. 115. člena tega zakona razlika med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravna z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
Ker je o novi razdelitvi zemljišč bilo odločeno na podlagi ZKZ, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS in v tem času uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih, se glede na določbo 115. čl. novega zakona v komasacijskih postopkih, ki so bili do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani, ugotovljene nepravilnosti in razlike v vrednosti med vloženimi zemljišči in dodeljenimi, poravnajo z odškodninami po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica nakupa - rok za uveljavitev
V 3. odstavku 27. člena ZKZ je določeno, da rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa znaša 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. Kdo je pravni naslednik nekdanje kmetijske zemljiške skupnosti, je sodišče ugotovilo, in to med strankama ni sporno. Za razlago, da rok začne teči šele od dneva nabitja na oglasno desko krajevnega urada oziroma občine, tako ni nobene pravne podlage.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica do nakupa - kršitev predkupne pravice - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe o prodaji
Ker je pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami o prednostni pravici nakupa po ZKZ izpodbojna, jo mora prednostni upravičenec izpodbiti, če želi uveljaviti svojo prednostno pravico nakupa (28.čl. ZKZ).
melioracija - prispevek za kritje stroškov vzdrževanja del na melioracijskih sistemih
Po 3. odstavku 7. člena ZKZ prispevka za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju, plačujejo pa ga sicer zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, ne plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, ki ga določajo predpisi o davkih občanov kot pogoj za oprostitev davka iz kmetijstva.
Če upravni organ ne odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z uporabo vrednosti točke, določene z odlokom, veljavnim na dan vložitve popolne vloge, je odmera nezakonita.
Po določbi 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih se postopek odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki so bili izvedeni pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve še niso končani, nadaljujejo po določbah tega zakona, zato je v teh postopkih uporabiti vrednost točke, določeno z odlokom, veljavnim na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev ZKZ.
V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.
ZKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/5, 14/6.ZUP člen 209, 209/2, 245.
sprememba namembnosti - odškodnina - valorizacija
V 6. odstavku 14. člena ZKZ je določeno, da občinski upravni organ, ki odmerja odškodnino, valorizira z odlokom določeno vrednost točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko. Tožena stranka pa je v ponovnem postopku kršila pravila postopka, ker v izpodbijani odločbi ni obrazložila podatka o tem, kako in na podlagi katerega objavljenega indeksa cen na drobno v RS, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod RS za statistiko, je obračunala odškodnino, da bi tožnica lahko njen obračun preizkusila.
ZUstS člen 44. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3.
zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - izbris iz registra zaščitenih kmetij - protiustavnost zakona
Zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne more biti več pravna podlaga pri odločanju o zadevi, ki na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 9, 15.
dedovanje zaščitenih kmetij - denarna vrednost nujnega deleža - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge in prve stopnje, da je treba kljub temu, da ZDKZ ne ureja vstopne pravice in v 15. čl. našteva skrčen krog zakonitih dedičev, v primerih, ko je zapustnikov otrok ali posvojenec umrl pred zapustnikom - lastnikom zaščitene kmetije - uporabiti 9. čl. ZDKZ, ki napotuje na splošne predpise o dedovanju in priznati dedno pravico tudi vnukom oziroma pravnukom zapustnika po vstopni pravici na podlagi 12. člena zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, 23/78, RS 13/94, 40/94, 82/94 - v nadaljevanju ZD. Revizijska trditev, da specialne določbe ZDKZ vstopno pravico izključujejo, je zato pravno napačna.
Na podlagi 32. čl. ZD je mogoče zahtevati izločitev v korist potomcev šele ob smrti tistega zapustnika, proti kateremu potomci lahko uveljavijo svoj izločitveni zahtevek, ne pa ob smrti tistega zapustnika, ki ima pravico do izločitvenega zahtevka. Začetek zastaralnega roka zato tožena stranka pravno napačno opredeljuje s trenutkom smrti pred svojo materjo umrlega očeta tožnikov. Sicer pa tožnika tudi ne moreta biti v drugačnem pravnem položaju, kot ga je imel v zvezi z izločitvenim zahtevkom njun oče. Njegova tožbena pravica zahtevati izločitev dela premoženja iz zapuščine matere (in stare matere tožnikov) bi namreč nastala šele s smrtjo njegove matere (in stare matere tožnikov). Zato sta ob dejstvu, da je njun oče umrl pred njuno staro materjo, tudi tožnika pridobila tožbeno pravico s trenutkom smrti stare matere. Ob upoštevanju tega trenutka pa sta tožbeni zahtevek uveljavljala pravočasno.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica nakupa - ponudba za prodajo - arondacije kmetijskih zemljišč
Prednostno pravico nakupa po 24. člena ZKZ je mogoče uveljavljati samo v primeru, ko se kmetijsko zemljišče prodaja. Za menjavo po 69. členu ZKZ prednostna pravica nakupa ne pride v poštev.
promet s kmetijskimi zemljišči - daritev kmetijskega zemljišča - zaščitena kmetija
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključkom sodišč o veljavnosti sklenjene darilne pogodbe. Ker je bila pogodba tudi izvedena v zemljiški knjigi (pridobitni način), za nastanek toženkine lastninske pravice ni bistveno, če je imela zemljišče v posesti. Tožnik, ki je sklenil z A. G. darilno pogodbo za primer smrti šele dne 9.1.1985, z njo ni mogel pridobiti zemljišča, ki ni bilo več last darovalke.
privatizacija kmetijskih zemljišč - ničnost pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča - soglasje republiščega upravnega organa za prodajo
Sodišče druge stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo utemeljenost zahtevka po 1. odstavku 30. člena Zakona o zemljiščih izolirano od ostalih določb tega člena, zlasti 5. odstavka, na katerega se je sklicevala tožeča stranka. Prezreti ni mogoče, da je bil z Zakonom o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90, 43/90 in 2/91) med drugim prepovedan promet s kmetijskimi zemljišči, da bi se zagotovile pravice denacionalizacijskih upravičencev do izdaje Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91), ki je stopil v veljavo dne 7.12.1991. Spremenjena določba 30. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih pomeni enega od nadaljnjih načinov zaščite denacionalizacijskih upravičencev. Zato jo je treba razlagati kompleksno in v povezavi s predpisi, na podlagi katerih je do nje prišlo.
Iz upravnih spisov izhaja pravilna ugotovitev drugostopnega organa, da je tožeča stranka dala popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ko je stranka predložila dokazilo o lastništvu in dokazilo o služnosti (30.4.1993) in ne kot navaja tožeča stranka (23.4.1992), ko je vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja in bi po navedbah tožeče stranke na ta dan (23.4.1992) moral prvostopni organ obračunati vrednost točke.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
Določba 3. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) je namenjena varovanju zaščitenih kmetij. Prav zaradi namena ohranjanja zaščitenih kmetij ZKZ v 5. odstavku 21. člena tudi določa, da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju s 3. odstavkom tega člena, nični.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku, seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. S tem, ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest ter imajo proti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Prisilna izvršba po ZUP bi prišla v poštev, če bi bilo ovirano pokazanje (in prevzem v posest) zemljišča po komasacijski odločbi.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica do nakupa - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba
Prednostno pravico nakupa po 24. členu ZKZ ima samo zakupnik, ki je sklenil zakupno pogodbo z bistvenimi sestavinami, ki jih za zakup določa 36. člen ZKZ.