Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
začasna odredba - komasacija - verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode
Ker iz sporne odločbe izhaja, da so bile tožnici kot komasacijski udeleženki za vloženo zemljo v komasacijski sklad iz tega sklada dodeljena določena zemljišča in odškodnina za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč glede na določilo 2. odstavka 115. člena ZKZ, ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZKZ člen 112, 112/1. ZKZ (1986).
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bila odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča enkrat že plačana in gre pri prvem in drugem lokacijskem dovoljenju ter pri obeh odločbah o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti za enako pravno in dejansko podlago (isti investitor, isto zemljišče, enak objekt), mora tožena stranka, če gre za izpolnitev obveznosti iz pravnomočne odločbe, to upoštevati in presoditi, ali in v kolikšnem obsegu sta tožnika (sploh še) zavezana k plačilu odškodnine ob upoštevanju ZKZ ( 1986 ) in preh.dol. 1.
začasna odredba - izkazanost tožbe v upravnem sporu kot pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrep kmetijskega inšpektorja
Temeljni pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta z začasno odredbo po 2. odstavku 30. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 69. člena ZUS je izkazanost tožbe v upravnem sporu zoper upravni akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva. Če ta ni izpolnjen, sodišče zahtevo, uveljavljano na takšni dejanski in pravni podlagi, zavrne, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo presojo ostalih pogojev iz 2.
kmetijska zemljišča - vrste kmetijskih zemljišč - katastrske kulture - določanje kulture zemljišč - - zemljiški kataster - zakup
Točne so trditve revizije, da je kmetijsko zemljišče tudi tisto "nerodovitno" zemljišče, ki ga je mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo (2. člen ZKZ). Po ugotovitvah obeh sodišč pa v obravnavanem primeru ne gre za tovrstvo nerodovitno nepremičnino. Pravilna je nadaljnja trditev revizije, da velja za vsa kmetijska zemljišča enak pravni režim. Ker ne gre za tovrstno zemljišče, zanj ne velja, da je potrebno ponudbo za prodajo objaviti na oglasni deski. Če je prodajalec tako ravnal in če je celo upravni organ štel to za potrebno, vendar to še ne pomeni, da gre v resnici za kmetijsko zemljišče. V 2. odstavku 3. člena ZKZ je namreč določeno, da za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. V istem členu, le v prvem odstavku, so tudi primeroma naštete tako obdelovalne kakor tudi neobdelovalne kmetijske površine. Odprtega kopa ni mogoče uvrstiti med nobene izmed njih.
ZKZ (1973) člen 83, 83/1, 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115, 115/1, 115/2.
komasacija - nova razdelitev kmetijskih zemljišč
Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.
ZKZ (1973) člen 66, 80, 80/3, 81, 81/3, 85, 86, 92, 92/3.ZKZ člen 115, 115/1, 115/2.
komasacija - nova razdelitev kmetijskih zemljišč
Ker se komasacijski postopek lahko uvede tudi proti volji prizadete stranke, ni pomembno, ali se je prizadeta stranka z zamenjavo zemljišč strinjala ali ne.
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se odmeri na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki veljajo v času izdaje lokacijskega dovoljenja.
Komasacija, v kateri je dodeljena parcela, ki je sicer oddaljenejša od v komasacijo vloženega zemljišča, pa zaradi tega to ne pomeni pri obdelovanju kakšne posebne težave ali škode, je v skladu s pogoji iz 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03538
ZOR člen 51, 51/1, 51/2, 52, 66.ZKZ člen 21, 21/6, 28, 29.
sklenitev pogodbe - podlaga pogodbe - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - ničnost pogodbe zaradi podlage - promet s kmetijskimi zemljišči - omejitve - predkupna pravica - daritev kmetijskega zemljišča - navidezna pogodba
Samo tožnikovo osebno prepričanje za drugačno oceno o zatrjevani navideznosti ne zadošča, o navideznosti pa ni nobenih dokazov, kar potrjuje tudi tožnik sam v reviziji.
Na neobstoj podlage tožnik samo sklepa na podlagi dejstva, da med pogodbenima strankama ni nobenega sorodstvenega razmerja, tako sklepanje pa je zmotno, saj bi sicer za veljaven obstoj podlage vsake darilne pogodbe bilo potrebno, da sta pogodbenika v sorodu.
V 29. členu ZKZ je bil promet s kmetijskim zemljiščem z darilnimi pogodbami res omejen, vendar le v določenih relacijah. Kmet je smel podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanu, ki se po tem zakonu ni štel za kmeta, le če je bil z njim v določenem sorodstvenem razmerju. Ostalega prometa kmetijskih zemljišč ali gozdov z darilnimi pogodbami zakon ni omejeval. Določba 29. člena ZKZ je omejevala prehod kmetijskega zemljišča z darilno pogodbo le od kmeta na nekmeta, da bi preprečila drobljenje kmetijskih zemljišč in njihovo prehajanje v last tistih, ki se niso ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo. Omejitve pa niso veljale za prehod kmetijskega zemljišča od kmeta na kmeta, od nekmeta na kmeta in od nekmeta na nekmeta.
Darilno pogodbo, ki je bila sicer sklenjena v skladu z ZKZ, je pa bila le navidezna in se je z njo prikrivala prodajna pogodba, je lahko s tožbo izpodbijal prednostni upravičenec do nakupa, vendar s pravilno v skladu z 28. členom ZKZ postavljenimi zahtevami. Dokazati je moral navideznost pogodbe in dejstvo prikrajšanja pri svoji prednostni pravici do nakupa kmetijskega zemljišča. Tožnik ni pravilno postavil tožbenega zahtevka, navideznosti sporne darilne pogodbe ni dokazal, prednostni upravičenec glede na določbo 6.
odstavka 21. člena ZKZ pa kljub solastništvu ni bil, saj ni imel statusa kmeta.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 1.
zaščitena kmetija - dedovanje
V Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev ni podlage za odločanje o predlogu za povečanje obsega zaščitene kmetije z zemljišči, ki niso last predlagatelja.
Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.
ZDKG člen 26. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa zaščitene kmetije
Ker je dedovanje zaščitene kmetije bilo uvedeno pred uveljavitvijo ZDKG, o njem pa ni bilo pravnomočno odločeno do uveljavitve tega zakona, se glede na določbo 26. člena ZDKG status kmetije presoja po določbah ZDKZKG.
ZUP člen 125. ZDKZ člen 3, 3/8.ZDKG člen 4, 4/8.ZD člen 132, 145, 145/1.
zaščitena kmetija - pogoji - položaj stranke v postopku
Zainteresirana stranka za vložitev predloga za preveritev pogojev za zaščito kmetije po materialnem predpisu je lastnik oz. v primeru njegove smrti skupnost dedičev.
Po določbi 3. člena Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973 in novele iz leta 1986 je kmetija tista kmetijska in gospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost ter se pri tem šteje, da je ta varnost zagotovljena, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega minimalni katastrski dohodek. Po določbah Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973/86 pa se zaključi dedovanje zaščitenih kmetij, ki so bile določene po teh predpisih, če je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo (s trenutkom smrti) novega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 70/95 - 26. člen tega zakona). Sodišče (zapuščinsko) prekine postopek, katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu ni pravnomočno odločeno v skladu s prejšnjim Zakonom o dedovanju kmetij iz leta 1973/86.
Morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se po uveljavitvi in pod pogoji iz 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih urejajo lahko le z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč.
Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih).
O razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I/94 z dne 14.9.1995, med upravnim sporom pa je bil uveljavljen tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki v 1. odstavku 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Upoštevajoč to pravno stanje je nova razdelitev zemljišč opravljena v skladu s pogoji 89. člena p.b. ZKZ.
Pravna podlaga odškodninskega tožbenega zahtevka tožeče stranke pa bi lahko bila v določbi 34. člena takrat veljavnega zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80 - v nadaljevanju ZR), ki je določal, da je dolžan razlastitveni upravičenec na željo kmeta kot prejšnjega lastnika, le temu preskrbeti prvenstveno druga ustrezna zemljišča približno enake katastrske kulture in približno enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je bila dolžna razlastitvenemu upravičencu pomagati tudi zemljiška skupnost. ZR je tedaj nalagal razlastitvenemu upravičencu dolžnost, da v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo prvenstveno preskrbi prejšnjemu lastniku, ki je to želel, druga ustrezna zemljišča. Odgovor na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana odškodninska odgovornost tožene stranke je zato odvisen od odgovora na nadaljnje vprašanje in sicer: Ali je v obravnavanem primeru tožena stranka ravnala tako, kot je bilo predpisano v 34. členu ZR in s tem izpolnila svojo zakonsko dolžnost, zaradi česar škode, ki naj bi nastala zaradi izpada dohodka tožeči stranki, ni mogoče opredeliti kot škodo, ki je posledica nedopustnega (protipravnega) ravnanja tožene stranke? Ob upoštevanju v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka storila celo vrsto ukrepov z namenom, da bi tožeči stranki zagotovila nadomestna zemljišča. Z drugimi lastniki je sklenila vrsto dogovorov na podlagi katerih naj bi se pridobila zemljišča, ki bi bila dodeljena tožeči stranki kot nadomestna zemljišča. Prvemu in drugemu tožniku so bila nadomestna zemljišča ponujena celo pred odvzemom razlaščenih zemljišč iz posesti. Tožeča stranka je dodelitev kakršnihkoli nadomestnih zemljišč že načeloma odklanjala, saj je trdila, da razlastitev ni utemeljena in da zato dodelitev nadomestnih zemljišč sploh ni potrebna. Vsi v razlogih druge in prve stopnje opisani številni ukrepi, ki so bili izvedeni tudi ob pomoči zemljiške skupnosti, in v razlogih obeh sodb ugotovljeno odločno nasprotovanje tožeče stranke, da bi se ji dodelila nadomestna zemljišča, brez dvoma potrjujejo presojo sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z določbo 34. člena ZR in zato kot nedopustno (protipravno) ravnanje tožene stranke podlaga njene odškodninske odgovornosti.