ZUS-1 člen 73, 73/1, 83, 83/2-3, 107. OZ člen 87, 87/1.
odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka ni konkretizirala posledic morebitne izgube lastninske pravice na obravnavani nepremičnini, zato ni izkazala obstoja zelo hudih posledic kot razloga za dovoljenost revizije.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Za postopke v zvezi z odločanjem o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki v času uveljavitve ZGO-1 še niso bili pravnomočno končani, ta zakon ni določil ustavitve, zato po presoji revizijskega sodišča ni nobene podlage za razlago, da je prenehala pravna podlaga za odločanje o vračilu odškodnine v upravnem postopku po določbah ZKZ, ki so veljale ob vložitvi zahteve.
dedovanje - določitev zaščitene kmetije - sporna kmetijska zemljišča izpolnjujejo pogoje za vključitev v zaščiteno kmetijo
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.
namembnost zemljišča - sprememba namembnosti - odškodnina zaradi spremembe namembnosti
Upravni organ od 1.1.2003 dalje, ko so prenehale veljati določbe 3. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda)Zakona o kmetijskih zemljiščih nima več pravne podlage za odločanje o morebitnih zahtevkih v zvezi z odškodninami zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v upravnem postopku.
Zakonodajalec je kriterije za zaščito kmetij določil glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Zaščita kmetije se ne ocenjuje na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
stroški za redno delovanje - melioracijsko območje - skupni objekti in naprave - lastno vzdrževanje - rok za izdajo odločbe
Če upravni organ ne izda odločbe v zakonsko predpisanem roku, se šteje, da je bila njegova vloga zavrnjena. ZKZ ne dopušča, da bi se smeli osuševalni in veliki namakalni sistemi do terciarnega omrežja vzdrževati v lastni režiji, ampak so lastniki zemljišč dolžni plačevati sorazmerne stroške za njihovo vzdrževanje.
določitev zaščitene kmetije – zemljiškoknjižno stanje ob odločanju o statusu zaščitene kmetije – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno zatrjuje, da bi morala biti pri odločanju v postopku upoštevana tudi pogodba z dne 17.3.1985. Po 2. odstavku 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VS0011077
ZKZ (1996) člen 19, 19/1, 20, 20/7.ZOR člen 26, 74, 74/1, 74/2.ZUstS člen 44.
kmetijsko zemljišče - pogodba - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - posebne predpostavke za sklenitev pravnega posla - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Zaradi učinkovanja ustavne odločbe o razveljavitvi določb ZKZ/96 o prometu s kmetijskimi zemljišči je odpadla pravna podlaga, ki je kot pogoj za veljavnost (učinkovitost) pravnega posla o prodaji kmetijskega zemljišča predpisovala odobritev upravnega organa. S pravnomočno odločitvijo upravne enote o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla je bilo strankam upravnega postopka dokončno znano, da pravni posel odobritve ne potrebuje (več) in je veljaven (učinkovit) z vsebino, v kateri je bil sklenjen med pogodbenimi strankami.
Glede na določilo 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču se v postopkih, ki so začeti pred razveljavitvijo zakona in niso pravnomočno končani, razveljavljeni del zakona ne sme uporabljati. Odločitev, ki bi temeljila na razveljavljenih določbah ZKZ/96, bi bila nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
komasacija – smotrnejša in lažja obdelava – odmera dela dodeljenega zemljišča
Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – vročitev odločbe
Glede na to, da ni sprejel ponudbe na način, kot to določa zakon, se tožnik ne more sklicevati, da je v smislu določb ZKZ-UPB1 kot zakupnik in mejaš predkupni upravičenec.
promet s kmetijskimi zemljišči - začasna odredba – odobritev pravnega posla
„Odobritev pravnega posla“ se ne izvršuje po določbah ZUP, zato ne obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pa je potrebno jasno in določno predlagati, na kakšen način naj sodišče uredi sporno pravno razmerje, verjetno pa mora predlagatelj tudi izkazati težko popravljivo škodo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.ZKZ člen 23.URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči – ureditvena začasna odredba – verjetnost uspeha s tožbo – identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe pravilno opravilo tudi preizkus, ali je njena izdaja potrebna tudi z vidika verjetnosti uspeha tožbe in pri tej oceni podalo le svojo materialnopravno razlago sporne določbe 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ker gre v obravnavanem primeru dejansko že zaradi narave spornega razmerja za identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe (da se posel z začasno odredbo začasno ne odobri, na podlagi tožbe pa za stalno), je zato odločitev o začasni odredbi nujno tudi povezana (tako v primeru ugoditve kot tudi zavrnitve predloga) s stopnjo verjetnosti o odločitvi o tožbi sami.
V postopku za določitev zaščitene kmetije ogled nepremičnine v ZDKG ni predviden. Zato je upravni organ svojo odločitev pravilno oprl na podatke iz uradnih evidenc, kot to določa 4. člen ZDKG.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen revizijski razlog
Revident v reviziji izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in je temu sledilo tudi sodišče prve stopnje. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je zato revizijski razlog, s katerim revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, nedopusten in presega okvir možne presoje v reviziji.
pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje vloge v upravnem postopku - promet s kmetijskim zemljiščem
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so bili za zavrženje zahteve izpolnjeni vsi zakoniti pogoji, saj o odobritvi pravnega posla ni bilo mogoče več odločati, ker je bil ta posel realiziran, in stranka, na zahtevo katere je bil uveden postopek, nima več pravnega interesa za odločanje o tem.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS19411
PES člen 5, 56, 58, 234.URS člen 67, 123.ZMatD člen 2.
prosti pretok kapitala - promet z nepremičninami - soglasje po Zakonu o obrambi - javna varnost - obramba - uporaba določb PES
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve prostega pretoka kapitala. Omejitve so dovoljene, če bi enaka obravnava pripadnikov držav članic pripeljala do stvarnih, konkretnih in težkih nevarnosti za vojaške koristi prizadete države članice.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.