CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
komasacija – smotrnejša in lažja obdelava – odmera dela dodeljenega zemljišča
Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – vročitev odločbe
Glede na to, da ni sprejel ponudbe na način, kot to določa zakon, se tožnik ne more sklicevati, da je v smislu določb ZKZ-UPB1 kot zakupnik in mejaš predkupni upravičenec.
promet s kmetijskimi zemljišči - začasna odredba – odobritev pravnega posla
„Odobritev pravnega posla“ se ne izvršuje po določbah ZUP, zato ne obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pa je potrebno jasno in določno predlagati, na kakšen način naj sodišče uredi sporno pravno razmerje, verjetno pa mora predlagatelj tudi izkazati težko popravljivo škodo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.ZKZ člen 23.URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči – ureditvena začasna odredba – verjetnost uspeha s tožbo – identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe pravilno opravilo tudi preizkus, ali je njena izdaja potrebna tudi z vidika verjetnosti uspeha tožbe in pri tej oceni podalo le svojo materialnopravno razlago sporne določbe 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Ker gre v obravnavanem primeru dejansko že zaradi narave spornega razmerja za identičnost tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe (da se posel z začasno odredbo začasno ne odobri, na podlagi tožbe pa za stalno), je zato odločitev o začasni odredbi nujno tudi povezana (tako v primeru ugoditve kot tudi zavrnitve predloga) s stopnjo verjetnosti o odločitvi o tožbi sami.
V postopku za določitev zaščitene kmetije ogled nepremičnine v ZDKG ni predviden. Zato je upravni organ svojo odločitev pravilno oprl na podatke iz uradnih evidenc, kot to določa 4. člen ZDKG.
pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje vloge v upravnem postopku - promet s kmetijskim zemljiščem
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so bili za zavrženje zahteve izpolnjeni vsi zakoniti pogoji, saj o odobritvi pravnega posla ni bilo mogoče več odločati, ker je bil ta posel realiziran, in stranka, na zahtevo katere je bil uveden postopek, nima več pravnega interesa za odločanje o tem.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen revizijski razlog
Revident v reviziji izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in je temu sledilo tudi sodišče prve stopnje. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je zato revizijski razlog, s katerim revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, nedopusten in presega okvir možne presoje v reviziji.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS19411
PES člen 5, 56, 58, 234.URS člen 67, 123.ZMatD člen 2.
prosti pretok kapitala - promet z nepremičninami - soglasje po Zakonu o obrambi - javna varnost - obramba - uporaba določb PES
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve prostega pretoka kapitala. Omejitve so dovoljene, če bi enaka obravnava pripadnikov držav članic pripeljala do stvarnih, konkretnih in težkih nevarnosti za vojaške koristi prizadete države članice.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.
ZUS člen 77, 77/2, 77/3.ZGO-1 člen 238, 238/2. ZKZ-1 člen 11, 12, 13, 14.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - ustavitev postopka
Ob izrecni zakonski določbi, da se postopki, ki se nanašajo na odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo, je odločba tožene stranke nezakonita.
ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč - stvarna pristojnost
Ker v ZKZ ni več dana podlaga, da bi se o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov odločalo v upravnem postopku, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, ki sta tako zahtevo zavrgla, pravilna in zakonita.
Kasnejše prenehanje prepovedi prometa zaradi odvzema statusa zaščitene kmetije samo po sebi še ne pomeni, da naj ne bi šlo za ničen posel, vendar pa vse druge v konkretni zadevi ugotovljene dejanske okoliščine utemeljujejo presojo, da sporni del darilne pogodbe ni ničen. Velikost spornega dela zemljišča v razmerju do celote, dejanska neuporaba v kmetijske obdelovalne namene in umestitev tega dela v območje, ki je urejeno z urbanističnim redom, izkazujejo, da sporni del darilne pogodbe ni imel za posledico drobitve zaščitene kmetije in da odsvojitev zato ni vplivala na njeno ekonomsko moč. Kljub kršitvi prisilnega predpisa namen prepovedi ni bil prizadet (prvi odstavek 103. člena ZOR). Tudi strogo razumevanje ničnosti ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Iste dejanske okoliščine utemeljujejo tudi presojo, da je šlo v konkretnem primeru kvečjemu za prepoved manjšega pomena, vendar pa je bila pogodba izvršena (dejanski razlogi obeh sodišč o sodni overitvi darilne pogodbe in tudi njeni izvedbi v zemljiški knjigi), zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati.
Na podlagi 31. člena takrat veljavnega ZKZ je lahko zapustnik kot lastnik zaščitene kmetije podaril prvi toženki, ki je bila njegova hčerka, tako zemljišče, kot bi ji ga smel z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena takrat še veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 do Ur. l. RS, št. 76/94 - odl. US RS). Takratni obstoj pogojev iz zadnje zakonske določbe je na podlagi že pojasnjenih dejanskih okoliščin prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno presodilo (velikost, dejanska uporaba zemljišča in drugo).
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči
Kmetijsko zemljišč iz sestava zaščitene kmetije se lahko proda le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, kar ugotavlja v upravnem postopku odobritve pravnega posla upravna enota.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč člen 60.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - kmetijska zemljišča - prodajna pogodba - arondacija - upravna pristojnost
Pogodba o prehodu nepremičnine v državno last, sklenjena po uvedbi arondacije, ima le naravo sporazuma po 60. členu Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59) in ne predstavlja samostojnega pravnega posla, ki bi morda terjal uporabo 5. člena ZDen.
ZKZ člen 17-25, 24, 24/1.ZUstS člen 44. ZKZ-B člen 1, 21, 21/1. ZUS člen 50, 50/2,77, 77/2-1, 77/2-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - obvestitev prodajalca in upravne enote - odločba Ustavnega sodišča
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon ali posamezne njegove določbe, se razveljavljeni zakon ne sme uporabljati v nepravnomočno končanih postopkih, začetih pred razveljavitvijo. Vrhovno sodišče je presodilo zakonitost odločitve v obravnavanem primeru glede na noveliran in z odločbo Ustavnega sodišča usklajen ZKZ. Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče, sklenjena med prodajalcem in kupcem, v odprtem roku za sprejem ponudba nadomesti pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo mora potencialni kupec poslati priporočeno s povratnico prodajalcu, če so za odobritev tega pravnega posla izpolnjeni drugi z ZKZ predpisani pogoji.
ZKZ-B člen 5, 23, 23/1-1. ZKZ (1996) člen 21, 21/1-1.ZustS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - solastnik - uporaba noveliranega zakona
Ker tudi ZKZ-B, ki je bil izdan po tem, ko je Ustavno sodišče RS razveljavilo III. poglavje ZKZ/96, obravnavana zadeva pa se je začela obravnavati po ZKZ/96, daje prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, je vrhovno sodišče na podlagi ZKZ-B pritrdilo odločitvi prvostopnega sodišča, čeprav je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na ZKZ/96.
določitev zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnica je v postopku ves čas ugovarjala, da sporna zemljišča ne sestavljajo skupaj eno gospodarsko enoto. Ker tožena stranka tožničinih ugovorov ni dovolj presodila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.