Toženec glede na izvedensko mnenje ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke še oporočno sposobna, čeprav je že bila dementna.
izpodbojno pravno dejanje - paulijanska tožba (actio pauliana) - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - insolventnost dolžnika - ožje povezane osebe - obseg premoženja - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost trditev - nekonkretizirane trditve - materialno procesno vodstvo - ugotovitev dejstev izven trditvene podlage - nadomeščanje trditev z dokazi - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - vezanost na pravnomočno sodbo - nujno sosporništvo - načelo najugodnejšega dejanja - razlog za prekinitev postopka
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost. Če (poznejši) stečajni dolžnik v času sklepanja posla ni bil insolventen, posel ni izpodbojen, ne glede na to, kako vpliva ali bi lahko vplival na stečajno maso. Breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, je na stranki, ki izpodbija pravno dejanje.
Ker sta toženca nujna sospornika, se v skladu z načelom najugodnejšega procesnega dejanja učinek pritožbe prvega toženca razteza tudi na drugo toženko, čeprav se ni pritožila.
Listine lahko nadomestijo trditve le v izjemnih primerih, ko gre za visoko strokovne navedbe ali obsežne strokovne podatke.
Če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena v obsegu, vključenem v predračun stroškov, niso več zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov spremeni predračun stroškov. Zaradi spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki predvideva namesto 19 sedaj 31 mesecev za zaključek predmetnega stečajnega postopka, se povečujejo le tisti stroški, ki so vezani na fiksne mesečne stroške stečajnega postopka (pisarniške stroške upravitelja), ne gre pa za morebitno povišanje posamičnih postavk stroškov.
načelo kontradiktornosti - preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičilo stranke - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do vpogleda v spis - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FINANČNO POSLOVANJE - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00035941
ZST-1 člen 1, 1/3, 12a, 12a/5.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - kratkoročna plačilna nesposobnost - možnost poplačila terjatve - neizterljive terjatve - dolžnik v stečaju - trditveno in dokazno breme - podatki AJPES - davčni dolg
Trditveno in dokazno breme za nemožnost vnovčenja kratkoročnih sredstev, ki jih izkazujejo podatki AJPES, je na predlagateljici taksne oprostitve, ki pa tega bremena ni zmogla.
ZIZ člen 102, 134. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDoh-2 člen 37.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - letni dodatek k pokojnini - varstveni dodatek - dodatno zavarovanje - premija - prednostno poplačilo - administrativna prepoved - rubljiva sredstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z upoštevnostjo prejemkov iz naslova varstvenega in letnega dodatka je sodišče obrazložilo, da je sicer sodna praksa v obdobju pred uveljavitvijo novele ZIZ-J v nekaj primerih res zavzela stališče, da ta dva dodatka ne predstavljata prejemkov, ki bi bili izvzeti iz izvršbe. Vendar pa je šele od uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu izrecno določeno, da je treba sklep o izvršbi izvršiti za vse v 37. členu Zakona o dohodnini naštete prejemke, in sicer na način, da se ti pri izvršitvi sklepa seštejejo in se sklep izvrši z upoštevanjem omejitve iz 102. člena ZIZ. Omejitve izvršbe po dotedanjem zakonskem besedilu so se nanašale le na plačo (smiselno pokojnino), in ker je bil v predlogu za izvršbo s strani upnice predlagan rubež 2/3 pokojnine in je bila zgolj v tem obsegu izvršba s sklepom z dne 14. 3. 2003 tudi dovoljena, dolžnik po mnenju sodišča ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, če je izvrševal sklep o izvršbi na način, kot je to določal 102. člen ZIZ pred uveljavitvijo navedene spremembe, saj to, ali lahko sklep o izvršbi izvrši tudi za druge prejemke, do uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu ni bilo dovolj jasno opredeljeno.
Dolžnik je mesečne premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja plačeval (pretežno) iz nerubljivega dela prejemkov A. A., to pa smiselno izhaja tudi iz dolžnikovega ugovornega in pritožbenega vztrajanja, da sklepa o izvršbi ni mogel realizirati, ker A. A. rubljivih dohodkov niti ni prejemal. Do vprašanja, kako (če sploh) je dejstvo, da so bile premije odtegnjene iz nerubljivega dela pokojnine, vplivalo na položaj upnice in na njeno možnost realizacije oziroma poplačila preživninske terjatve iz pokojnine A. A. ter na morebitno odgovornost dolžnika za neodtegnjene zneske po 134. členu ZIZ, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 337/3, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo obveznosti
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji zastaranja ni ugovarjala niti ne navede v pritožbi, zakaj tega ni storila. Pritožbeno sodišče zato tega ugovora ne more upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034487
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.
Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
stečaj - stečajna masa - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - nedenarna terjatev - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vročanje preko stečajnega upravitelja - neposredno vročanje stranki
Nepremičnina, ki je predmet izročitve in izpraznitve v tem postopku, je bila prodana pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom in v času začetega stečajnega postopka nad dolžnikom ni predstavljala dolžnikovega premoženja in zato tudi ni bila zajeta v stečajno maso. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik dolžnika le glede premoženja, ki je del stečajne mase, ne pa tudi glede drugega premoženja dolžnika. Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve.
V konkretni zadevi ima upnica po izvršilnem naslovu nedenarno terjatev do dolžnika (terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere lastnica je upnica), ki je ni mogoče izraziti v denarnem znesku in posledično nima vpliva na poplačilo terjatev drugih dolžnikovih upnikov iz premoženja stečajne mase. Stečajni postopek nad dolžnikom tako nima vpliva na postopek izterjave te nedenarne terjatve upnice, dolžniku pa poslovna sposobnost v zvezi s to terjatvijo ni omejena. Po podatkih spisa je bil sklep o izvršbi vročen le stečajnemu upravitelju dolžnika, ne pa tudi neposredno dolžniku, da bi se sploh lahko izjasnil glede svoje obveznosti iz izvršilnega naslova. Že iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036023
OZ člen 58. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - ugotovitev solastninske pravice - dogovor o nastanku solastninske pravice - nesklepčnost nasprotne tožbe - teorija o realizaciji pogodbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
Tožnik glede zatrjevane solastninske pravice tožencev do prekinitve postopka ni podal navedb, prav tako sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaznega postopka. Posledično bi bilo nesmotrno in neekonomično, da bi dve sodišči istočasno ugotavljali zatrjevano solastninsko pravico in istočasno izvajali iste dokaze.
gospodarska prodajna pogodba - prodaja blaga - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - izdaja odločbe brez izvedbe naroka
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ni namreč pojasnila, kako je praviloma potekalo naročanje posameznih dobav blaga in kako njegov prevzem ter kako in zakaj naj bi prišlo do prevzema blaga s strani nepooblaščenih oseb oziroma kdo so osebe, ki naj bi za toženo stranko nepooblaščeno prevzemale blago. Te trditve bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti še posebno glede na to, da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankam potekalo od leta 2012 dalje in ni šlo le za enkratni posel. Ker tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z uveljavljenim ugovorom ni zadostila, tudi ni uspela zasejati dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
SZ-1 člen 112, 112/4.. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2.. ZPP člen 313, 313/3.
sodna odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - odpovedni rok - rok za izselitev iz stanovanja - začetek teka odpovednega roka
112. člen SZ-1 ureja dva načina odpovedi najemne pogodbe - izvensodno in sodno. Če se pogodba odpove izvensodno (sporazumno), ima najemnik 90 dni časa, da se iz stanovanja izseli; ta rok je kogenten in se pogodbenika v pogodbi ne moreta dogovoriti za krajši rok. Rok prične teči od dneva vročitve sodbe stranki.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - splošni pogoji poslovanja - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - potrošnik - enostranska sprememba pogojev - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbenega določila - finančni instrumenti - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - sprememba cene - nepredvidljive okoliščine - negativno stanje - priznano dejstvo - izpolnitveni pomočnik - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Parcialen prevod splošnih pogojev, ki predstavljajo avtonomno materialno pravo, ne more služiti kot materialnopravna podlaga za odločitev, saj vedno obstaja možnost, da preostali, neprevedeni del splošnih pogojev vsebuje določilo, ki v določenih primerih izključuje uporabo prevedenih členov oziroma omejuje njihovo uporabo.
Četudi bi bili Splošni pogoji X. tožencu v celoti na voljo v slovenskem jeziku in bi iz njih izhajalo, da je banka X. imela pravico na njihovi podlagi enostransko spremeniti cene že opravljenih poslov za nazaj, Splošnih pogojev X. v navedenih delih v razmerju do toženca (potrošnika) ne bi bilo mogoče uporabiti zaradi njihove nepoštenosti in posledične ničnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3.. BBHSZ člen 36, 36/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo, se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe.
Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - brezposelnost preživninskega zavezanca - pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku zadnjega naroka).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.
ZPP člen 115, 115/2, 140, 140/1, 224, 224/4, 279c, 279c/3, 279č. OZ člen 432.
vročanje po članu gospodinjstva - osebna vročitev - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - pogoji za preložitev naroka - izvedba naroka v odsotnosti stranke - pristop k dolgu
Prva toženka ni izkazala upravičenih razlogov za preložitev naroka. O tem sodišče nobene od strank ni dolžno obveščati. Če namreč stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi, to pomeni, da bo sodišče narok opravilo. Če se stranka naroka ne udeleži, mora trpeti morebitne škodljive posledice svoje odsotnosti.
Pravna posledica pristopa k dolgu je, da podpisnik pogodbe upniku odgovarja tako kot dolžnik, to je prva tožena stranka, kot tudi pristopnika k dolgu, mož in sin.