Iz sodbe VSRS, opr. št. VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017 izhaja, da je bistvena lastnost neenakomernega delovnega časa odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času je lahko določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - nedovoljena pritožba - procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri sklepanju kompenzacije ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gre za pravni standard, pri čemer sta v drugem odstavku 6. člena OZ navedeni dve najpomembnejši merili in sicer pravila stroke in običaji. Po oceni sodišča prve stopnje je tožena stranka ravnala po danem poslovnem običaju in praksi med udeleženkami, primerno, razumno in pričakovano s tem, ko je zaposlena pri toženi stranki M. D. preverila žig in podpis svojega upnika.
subrogacija - zakonita subrogacija - pravni posel - pogodbena subrogacija - izpolnitev obveznosti za drugega - pravni interes za izpolnitev obveznosti
Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi (274. člen OZ). Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (275. člen OZ).
Pravnemu interesu tožnika po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza njegova želja, da bi (tožena stranka ali) tožnik ohranil poslovne odnose z omenjeno avstrijsko družbo.
Namen določbe 275. člena OZ je, da prenos upnikovih pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege, na podlagi samega zakona, in da upniku in izpolnitelju ni treba skleniti posebnega razpolagalnega posla (cesije) za prenos pravic. Tretji je upravičen izpolniti namesto dolžnika tako, da vstopi v pravni položaj upnika, samo če obstaja pravni interes za izpolnitev. Pravni interes lahko izvira iz posebnega pravnega posla, ki je sklenjen med izpolniteljem in upnikom oziroma dolžnikom (pogodbena subrogacija). Pravni interes pa lahko izhaja tudi iz druge pravne podlage.
nekvalitetno izvedena dela - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - listina kot del trditvene podlage tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Dejstvo, da delo ni bilo izvedeno oziroma, da je bilo delo, ki je bilo izvedeno, izvedeno pomanjkljivo izhaja tudi iz Zapisnika o sprejemu in izročitvi del ter dokončnem obračunu podopolagalskega dela z dne 21. 3. 2016. Navedeni zapisnik je podpisala tudi tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, ki glede na zapis nadzornika pod tč. 9 na zapisnik ni imel pripomb. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je tožeča stranka trdila, da je zapisnik sicer podpisala, vendar naj bi v zadnji vrstici tč. 9 (morebitne opombe prisotnih) zakoniti zastopnik tožeče stranke lastnoročno zapisal: »seznanjen z zapisnikom, a ga v celoti ne potrjujem«. Do navedenega se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni konkretno opredelilo, a po oceni pritožbenega sodišča slednje ni ključno za odločitev in ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namreč tudi, če tožeča stranka v zapisniku ni v celoti potrdila ugotovitev nadzornika, zapisnik potrjuje, da je bila z ugotovitvami nadzornika seznanjena. Glede na to bi jim lahko takoj tudi konkretno ugovarjala (v čem zapisnika ne potrjuje oziroma s katerimi ugotovitvami se ne strinja), česar ni storila, saj njen zapis ni tak, poleg tega je nerazumljiv in nečitljiv. Navsezadnje pa je zapisnik le eden od dokazov, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo temeljilo na več izvedenih dokazih, zlasti zaslišanju nadzornika in novega izvajalca oziroma podizvajalca, ter celoviti dokazni oceni le-teh.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032704
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 68. ZZZDR člen 56, 56/2.
spor majhne vrednosti - dobava vode - odklop vode - uporaba solastne stvari - stroški solastne stvari - solidarna obveznost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - ugovor pasivne legitimacije - stroški preživljanja
Strošek dobave pitne vode, med katerega se uvršča tudi strošek odklopa in priklopa zaradi neplačila terjatve, spada med redne stroške uporabe solastne stvari, zato je tožnica kot solastnica nepremičnine za njegovo plačilo zavezana že na podlagi 68. člena SPZ. Hkrati njena odgovornost za plačilo izvira iz kogentne določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR, po katerem za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata oba zakonca nerazdelno tako s skupnim kot s svojim posebnim premoženjem.
Dobavo tekoče vode v objektu, v katerem toženka živi s svojo družino, je nedvomno mogoče uvrstiti med stroške, potrebne za preživljanje družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033083
ZIZ člen 41a. ZM člen 16. ZPP člen 328, 328/1, 337, 337/1, 337/4, 481, 482, 483.
predlog za izvršbo - solidarno poroštvo - predložitev menice v izvirniku - menica - regresna pravica - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - nedovoljena pritožbena novota - popravni sklep - očitna pomota
Tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo 41.a člena ZIZ, to upnika ne bi omejevalo, da vloži "klasični" izvršilni predlog pri Okrajnem sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino. Glede na navedeno ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi nepredložitve izvirnika menice, tožbo zavreči.
Iz obrazložitve popravnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo sodišča prve stopnje z njim popravilo tako, da je iz I. točke izreka sodbe izbrisalo besedno zvezo "v 3. točki izreka". Gre za očitno pisno pomoto, saj je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe pred tem sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. Glede na to je očitno, da v nadaljevanju, ko je odločalo o izvršilnih stroških, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožniku, ni več odločalo o prej razveljavljeni 3. točki izreka sklepa o izvršbi, temveč o stroškovnem delu zahtevka.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/2, 308/2-2.
napotitev na pravdo - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitveni sklep - pravni interes - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe - prerekana ločitvena pravica - prerekana terjatev - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatvena tožba - dajatvena sodba - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP.
Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).
OZ člen 9, 352, 352/1. ZPP člen 188, 188/2, 188/3, 339, 339/1.
odškodninski zahtevek - navadna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - nastanek škode - seznanitev oškodovanca z obsegom škode
Teoretično izhodišče, da mora oškodovanec v primeru, ko zve za škodni dogodek, sam poskrbeti, da zve za škodo in njen obseg, ne pomeni, da subjektivni zastaralni rok teče od seznanitve s škodnim dogodkom, kot je to zmotno presodilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnica pravilno opozarja, da zakon ne določa roka, v katerem bi oškodovanec moral poskrbeti za to, da bi izvedel za škodo in njen obseg, temveč začetek teka subjektivnega zastaralnega roka postavi v trenutek, ko oškodovanec ve za oba pogoja oziroma ko bi glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za oba pogoja (tj. da oškodovanec ve za škodo in da ve za njenega povzročitelja). Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej (med drugim) vezan na zavedanje o škodi, škode pa se ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane. Nastanek škodnega dogodka in nastanek škode namreč nujno ne sovpadata. Škodljive posledice oziroma škoda so lahko v posameznih primerih znane šele pozno po škodnem dogodku. Pogoj za začetek teka zastaralnega roka je izpolnjen, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je besedilo drugega odstavka 9. člena Pogodbe jasno - z njim se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati stroške, ki so slednji nastali v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Skladno z določbo prvega odstavka 82. člena OZ jo je torej uporabilo tako, kot se glasi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi jezikovne razlage pravilno presodilo, da ne more slediti razlagi tožene stranke, da gre v primeru stroškov iz drugega odstavka 9. člena Pogodbe za stroške, ki naj bi tožeči stranki nastali po sklenitvi Pogodbe. Iz besedila citiranega pogodbenega določila („Stranki soglašata, da bo kupec, v roku 15 dni po začetku učinkovanja te Pogodbe v skladu z 12. členom, prodajalcu povrnil stroške, ki so nastali prodajalcu v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Stranki se izrecno dogovorita in potrjujeta, da ta znesek ne predstavlja plačila kupnine za delež.“) namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da gre za stroške, ki bodo šele nastali; gre za stroške, ki so ob podpisu Pogodbe že nastali.