Sklicevanje na epidemijo koronavirusa (COVID-19) in splošno znano priporočilo o umivanju rok ne zadošča za izkaz nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode zaradi prekinjene dobave tople vode. Drži, da je za preprečevanje okužb s koronavirusom (in tudi drugih okužb) priporočeno pogosto umivanje rok, vendar ni nujno, da se pri tem vedno uporablja topla voda, saj priporočila strokovnih institucij omenjajo le umivanje z milom in vodo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik zahteva izdajo t. i. regulacijske začasne odredbe, s katero je zahtevek dejansko v celoti izčrpan in doseženo pravno varstvo, do katerega je tožnik sicer upravičen šele po izvedenem kontradiktornem postopku. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato je treba zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če upnik izkaže zgolj, da mu grozi težko nadomestljiva škoda ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ali nobenih posledic
dobava blaga - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pravne posledice zamude - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pobot medsebojnih terjatev - nasprotna tožba - nesklepčnost nasprotne tožbe - obstoj stvarne napake
Sodišče prve stopnje je odločitev, da tožena stranka nima pravice do pogodbene kazni, utemeljilo na ugotovitvi, da je v tistih primerih, v katerih je tožena stranka izpolnitev z zamudo sprejela, opustila dolžnost, ki izhaja iz petega odstavka 251. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je v spornem obdobju nekaj mesecev, od 107 naročil tožeča stranka zamujala pri 102 dobavah in zaključilo, da bi morala ob vsaki sprejeti dobavi posebej tožena stranka tožeči stranki takoj sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, česar pa ni storila. Upoštevalo je tudi vse okoliščine primera in sicer, da je tožena stranka pogodbeno kazen tožeči stranki obračunala več kot pet mesecev od prvih naročil in da je večino dobav, čeprav so bile izvedene z zamudo, tožena stranka tožeči stranki plačala, ne da bi ji plačilo znižala za pogodbeno kazen.
Tožena stranka je res sprejela tudi zadnjih šest dobav z zamudo, ki pa jih ni plačala. Glede teh je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da za njih tožena stranka ni bila upravičena zaračunati pogodbeno kazen, ker tožeči stranki ni vsakokrat nemudoma sporočila, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Tega res ni storila ob vsaki dobavi posebej, vendar so za presojo, da je tožena stranka zadostila zahtevam iz petega odstavka 251. člena OZ, zadoščala naslednja ugotovljena dejstva: plačilo zadnjih dobav z zamudo je tožena stranka zavrnila zaradi pobota z zaračunanimi pogodbenimi kaznimi, na zaračunanje pogodbene kazni je bila tožeča stranka opozorjena dne 9. 12. 2015 in tudi predhodno z elektronskimi sporočili z dne 11. 9. 2015, z dne 15. 9. 2015 in z dne 5. 10. 2015. Glede zamud pri šestih neplačanih dobavah blaga je torej tožeča stranka nedvomno lahko vedela, da bo tožena stranka zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi zamud.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposlovna odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neunovčenje bančne garancije - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljiva škoda - škoda
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjetev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo, da gre pri uveljavljanju toženkine odškodninske odgovornosti zaradi opustitve unovčenja bančne garancije oziroma njenega nepodaljšanja za samostojno pravno podlago tožbenega zahtevka.
Ker toženka ni dokazala obstoja razbremenilnih razlogov iz 240. člena OZ, je zaradi kršitve pogodbene obveznosti dolžna plačati tožniku vtoževani znesek, v skladu z določili Pogodbe o sofinanciranju.
posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora.
OZ člen 179, 179/1, 182, 299. ZPP člen 358, 458, 458/1. ZDOdv člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nateg vratnih mišic - več poškodb iz istega škodnega dogodka - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - enotna odškodnina - sodna praksa - prenizka odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - regresni zahtevek - zavarovalno kritje - zamuda
Za nateg (ki je sicer milejša oblika poškodbe kot zvin vratne hrbtenice) in zvin vratne hrbtenice (za obe obliki nepremoženjske škode - za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah) sodna praksa odmerja odškodnino v višini od 2 do 4 povprečnih plač.
Za posamezno vrsto nepremoženjske škode, ki jo je oškodovanec utrpel zaradi več poškodb, je mogoče prisoditi le enotno denarno odškodnino.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
ZST-1 člen 34, 34/4, 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek prisilne poravnave - sodna taksa - umik pritožbe - pravica do vrnitve takse - smiselna uporaba določb - javnopravna obveznost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je sodna taksa javnopravna obveznost in kot taka ne dopušča uporabe smiselne ali celo analogne uporabe določb ZST-1 glede vračila sodne takse, kjer je izrecno predpisano vračilo sodne takse.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033756
ZP-1 člen 22, 22/3, 207, 207/4.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - evidenca kazenskih točk - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izbris kazenskih točk
Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk pred izdajo izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, vendar opustitev navedenega ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje je ugotovitev, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa učinkuje za tiste kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk. Te pogoje je storilec izpolnil že na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, zato je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno izreklo, da je storilec 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk in da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019. Bistven del izreka izpodbijanega sklepa bi bil enak tudi v primeru, če bi sodišče pri odločanju upoštevalo tudi sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034894
ZPP člen 181, 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - pravni interes za ugotovitev ničnosti - neizkazan pravni interes - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba
Stranki pogodbe, katere ničnost se zahteva, sta na pasivni strani nujna sospornika. Zato je predmetni spor mogoče rešiti le in zgolj na enak način za obe pogodbeni stranki. V takem primeru se štejejo pravdne stranke (toženca) za enotno pravdno stranko in se pravdno dejanje ene pravdne stranke, če ga druga stranka zamudi, razteza in ima učinke tudi za drugo pravdno stranko. Ker je prvi toženec odgovoril na tožbo, učinkuje tak odgovor na tožbo tudi za drugega toženca. Vendar le v smislu, da je s tem preprečena možnost zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo (ugodilno ali zavrnilno). Učinek pravdnih dejanj pa se na nasprotno stranko ne more raztezati, če je eden od nujnih sospornikov pripoznal zahtevek. A tudi če je eden od nujnih sospornikov na pasivni strani zahtevek pripoznal, mora v postopku še vedno sodelovati, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
ZDR-1 člen 128.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - poklicni voznik
ZDR-1 v 128. členu ureja dodatke in določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo na nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve v zakonu, pri čemer se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob navedenem se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
ZPP člen 15, 339, 339/2, 339/2-1. ZS člen 15, 15/1. Sodni red člen 158.
sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov - dodelitev drugemu sodniku - predodelitev zadeve drugemu sodniku - sestava sodišča - zakoniti sodnik
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033768
KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/1. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Še zlasti glede na dejstvo, da je predmetni varnostni ukrep dopustno podaljševati vse do petih let trajanja, je toliko bolj pomembno, da sodišče pri odločanju v smislu določb 496. člena ZKP upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Problematika povezana s storilčevo namestitvijo v ustrezni socialno varstveni zavod, nikakor ne sme biti poglavitni razlog, da se storilcu izvajanje izrečenega varnostnega ukrepa ne omili oziroma celo ustavi.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti
Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).