veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.
O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
ZGD člen 386, 386/5, 387, 590, 590/3, 590/4, 590/5.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - registrska zapora - predrtje registrske zapore
Utemeljeno pa pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do zatrjevane kršitve pravice delničarjev do obveščenosti, ki jo pritožnika zatrjujeta v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožnika v navedenih tožbah in v ugovorih zoper predlog za vpis predlaganih sprememb v sodni register izpostavila vprašanja, v zvezi s katerimi naj bi jima bila ta pravica kršena v povezavi s petim odstavkom 386. člena ZGD-1 (strani 13-26 tožbe M. in strani 13-17 tožbe F.). Utemeljeno tako očitata sodišču prve stopnje, da verjetnosti, da bi pritožnika (tožnika) s tožbama uspela, ni presojalo na podlagi tožbenih navedb in dokazov v tožbah, temveč je o verjetnosti uspeha sklepalo na podlagi rezultata drugih tožb, ki niso, kot je bilo že ugotovljeno, povsem identične z navedenima tožbama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034894
ZPP člen 181, 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - pravni interes za ugotovitev ničnosti - neizkazan pravni interes - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba
Stranki pogodbe, katere ničnost se zahteva, sta na pasivni strani nujna sospornika. Zato je predmetni spor mogoče rešiti le in zgolj na enak način za obe pogodbeni stranki. V takem primeru se štejejo pravdne stranke (toženca) za enotno pravdno stranko in se pravdno dejanje ene pravdne stranke, če ga druga stranka zamudi, razteza in ima učinke tudi za drugo pravdno stranko. Ker je prvi toženec odgovoril na tožbo, učinkuje tak odgovor na tožbo tudi za drugega toženca. Vendar le v smislu, da je s tem preprečena možnost zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo (ugodilno ali zavrnilno). Učinek pravdnih dejanj pa se na nasprotno stranko ne more raztezati, če je eden od nujnih sospornikov pripoznal zahtevek. A tudi če je eden od nujnih sospornikov na pasivni strani zahtevek pripoznal, mora v postopku še vedno sodelovati, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
Ker toženka ni dokazala obstoja razbremenilnih razlogov iz 240. člena OZ, je zaradi kršitve pogodbene obveznosti dolžna plačati tožniku vtoževani znesek, v skladu z določili Pogodbe o sofinanciranju.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/5.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - upravljanje posebne stečajne mase
V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso.
Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso.
Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku.
Ker je storilka globo, izrečeno s plačilnim nalogom z dne 15. 11. 2019 poravnala 25. 11. 2019 in zoper plačilni nalog ni vložila zahteve za sodno varstvo, ni mogoče slediti tudi sicer pavšalnim in z ničemer podprtimi pritožbenim navedbam, da plačilni nalog PP Celje z dne 15. 11. 2019 ni mogel postati pravnomočen, ker ni bilo odločeno o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog. Pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju so tako neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035219
ZNP-1 člen 70, 70/1, 70/2. URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - kritje stroškov iz sredstev sodišča - invalid s 100 % telesno okvaro - zadostna sredstva za preživljanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (sredstva za preživljanje) - kršitev pravice do sodnega varstva
Vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev niti premoženja, temveč mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po poplačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
ZEPDSV člen 18.. ZVOP-1 člen 16.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.
denarna kazen - disciplinska sankcija - evidenca - prihod na delo - obdelava osebnih podatkov
Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravico delavca do varstva osebnih podatkov je torej možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre v obeh primerih vendarle za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju. Poleg tega podatki o času odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Kot navaja pritožba, je tudi informacijski pooblaščenec zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršba na premičnine - neobstoj predmeta izvršbe - dovolitev izvršbe - dejanske ovire za opravo izvršbe - pravno relevanten ugovor - dodatna sredstva izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - skrb za varstvo in vzgojo - odločitev o pravdnih stroških - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Prvo sodišče je premalo upoštevalo okoliščino, da toženec v celoti pokriva drugi del starševskih dolžnosti do otrok, to je varstvo in vzgojo, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča morala tožnica pokriti vsaj 65 % ugotovljenih nepokritih potreb preživninskih upravičencev.
OZ člen 179, 179/1, 182, 299. ZPP člen 358, 458, 458/1. ZDOdv člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nateg vratnih mišic - več poškodb iz istega škodnega dogodka - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - enotna odškodnina - sodna praksa - prenizka odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - regresni zahtevek - zavarovalno kritje - zamuda
Za nateg (ki je sicer milejša oblika poškodbe kot zvin vratne hrbtenice) in zvin vratne hrbtenice (za obe obliki nepremoženjske škode - za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah) sodna praksa odmerja odškodnino v višini od 2 do 4 povprečnih plač.
Za posamezno vrsto nepremoženjske škode, ki jo je oškodovanec utrpel zaradi več poškodb, je mogoče prisoditi le enotno denarno odškodnino.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - trajna nelikvidnost - prezadolženost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.
posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposlovna odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neunovčenje bančne garancije - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljiva škoda - škoda
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjetev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo, da gre pri uveljavljanju toženkine odškodninske odgovornosti zaradi opustitve unovčenja bančne garancije oziroma njenega nepodaljšanja za samostojno pravno podlago tožbenega zahtevka.
predlog za preložitev naroka - utemeljen razlog - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neopravičen izostanek z naroka - odločitev glede na stanje spisa
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Dopust tožene stranke, kot je to v danem primeru, ko je tožena stranka za izvedbo naroka vedela že več mesecev, preložitev pa je predlagala v zadnjem trenutku, ne more predstavljati upravičenega razloga.
Če stranka ne pride na pripravljalni narok, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.