sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ustavitev postopka izbrisa - odločbe Ustavnega sodišča - neskladnost zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033380
OZ člen 165, 299, 335, 335/1, 342, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 151, 337, 337/1.
direktna tožba proti zavarovalnici - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninski zahtevek - odškodnina za poškodovano vozilo - popravilo poškodovane stvari - popravilo avtomobila - nastanek premoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - odprava povzročene škode - upoštevanje ddv - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode - uporaba določb ZOZP - lex specialis - uporaba OZ - splošna pravila - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški izvedenca pred pravdo
Škoda ne nastane šele takrat, ko je škodovanec za popravilo stvari (vzpostavitev prejšnjega stanja) plačal račun. Odškodninska obveznost v skladu s 165. členom OZ zapade v trenutku nastanka škode; takrat pa je oškodovanec tudi upravičen zahtevati njeno povračilo. Če uveljavlja povračilo stroškov popravila, to lahko zahteva, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno.
Obračun odškodnine obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material. Znesek DDV je bil del skupne vrednosti po računu, ki ga je serviser izstavil tožniku. Slednjemu ni bil izstavljen račun za plačilo odškodnine ampak za opravljeno storitev (popravilo vozila), ki je predmet obračuna iz naslova DDV.
Ker je imel povzročitelj prometne nesreče pri toženi zavarovalnici sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, toženkino sklicevanje na določbo 943. člena OZ ni utemeljeno. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa, kot rečeno, ne gre za tak primer, ampak za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP.
Ker v konkretnem primeru ne gre za v 20.a členu ZOZP predviden dejanski stan, je treba glede teka zakonskih zamudnih obresti oziroma zamude zavarovalnice uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - trajna nelikvidnost - prezadolženost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.
pogodba o leasingu - zemljiški dolg - zastaranje - impugnacijski ugovor
Končno je pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje tudi glede zavrnitve impugnacijskega ugovora (21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), s katerim je dolžnica uveljavljala, da se je upnica odpovedala izvršbi na obremenjeno nepremičnino v višini, v kateri je bila zavarovana terjatev že plačana. Tak dogovor mora izvirati iz varovalne pogodbe, v kateri je določeno, v kakšni višini sme kreditodajalec predlagati izvršbo na obremenjeno nepremičnino, ugovor pa pride v poštev takrat, ko je med strankama varovalne pogodbe dogovorjeno, da bo kreditojemalec plačeval na terjatev in ne na zemljiški dolg. Iz listine, ki jo dolžnica označuje za varovalni pravni posel, ne izhajajo nobeni dogovori o načinu poplačila zemljiškega dolga, kakor tudi ne kvantitativna komponenta pactuma de non petendo. Upoštevati je potrebno, da ima zemljiški dolg v osnovi neakcesorno naravo, v dispoziciji strank pa je možnost, da zemljiškemu dolgu z varovalno pogodbo podelijo nekatere akcesorne učinke.
ZPP člen 22, 22/2, 32, 32/2, 214, 214/2, 337, 337/1, 481, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 591. OZ člen 1019, 1019/3.
gospodarski spor - samostojni podjetnik - solidarno poroštvo - pasivna legitimacija - ugovor stvarne nepristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - nekonkretizirani ugovori - nedovoljene pritožbene novote
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obstoj pasivne legitimacije ni relevantno, ali je tožena stranka označena tudi s pripisom samostojni podjetnik. Pravila v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastali med samostojnimi podjetniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo. Iz predloženih dokaznih listin izhaja, da je v obeh primerih k pogodbenim obveznostim kot solidarni porok in plačnik pristopil samostojni podjetnik. Gre torej za spor iz pravnega razmerja v okviru opravljanja toženčeve pridobitne dejavnosti, zato se v takem primeru uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V gospodarskih sporih vedno odloča okrožno sodišče.
Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave in le, če tak ugovor tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov.
ZPP člen 15, 339, 339/2, 339/2-1. ZS člen 15, 15/1. Sodni red člen 158.
sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov - dodelitev drugemu sodniku - predodelitev zadeve drugemu sodniku - sestava sodišča - zakoniti sodnik
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.
Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposlovna odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neunovčenje bančne garancije - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljiva škoda - škoda
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjetev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo, da gre pri uveljavljanju toženkine odškodninske odgovornosti zaradi opustitve unovčenja bančne garancije oziroma njenega nepodaljšanja za samostojno pravno podlago tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 128.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - poklicni voznik
ZDR-1 v 128. členu ureja dodatke in določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo na nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve v zakonu, pri čemer se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob navedenem se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033768
KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/1. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Še zlasti glede na dejstvo, da je predmetni varnostni ukrep dopustno podaljševati vse do petih let trajanja, je toliko bolj pomembno, da sodišče pri odločanju v smislu določb 496. člena ZKP upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Problematika povezana s storilčevo namestitvijo v ustrezni socialno varstveni zavod, nikakor ne sme biti poglavitni razlog, da se storilcu izvajanje izrečenega varnostnega ukrepa ne omili oziroma celo ustavi.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - skrb za varstvo in vzgojo - odločitev o pravdnih stroških - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Prvo sodišče je premalo upoštevalo okoliščino, da toženec v celoti pokriva drugi del starševskih dolžnosti do otrok, to je varstvo in vzgojo, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča morala tožnica pokriti vsaj 65 % ugotovljenih nepokritih potreb preživninskih upravičencev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je neupravičeno izostal z dela od 23. 11. 2018 do vključno 10. 12. 2018, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 110. člena ZDR-1. Tožnik za izostanek z dela ni imel dovoljenja delodajalca, prav tako pa mu delodajalec ni odobril koriščenja letnega dopusta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034894
ZPP člen 181, 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - pravni interes za ugotovitev ničnosti - neizkazan pravni interes - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba
Stranki pogodbe, katere ničnost se zahteva, sta na pasivni strani nujna sospornika. Zato je predmetni spor mogoče rešiti le in zgolj na enak način za obe pogodbeni stranki. V takem primeru se štejejo pravdne stranke (toženca) za enotno pravdno stranko in se pravdno dejanje ene pravdne stranke, če ga druga stranka zamudi, razteza in ima učinke tudi za drugo pravdno stranko. Ker je prvi toženec odgovoril na tožbo, učinkuje tak odgovor na tožbo tudi za drugega toženca. Vendar le v smislu, da je s tem preprečena možnost zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo (ugodilno ali zavrnilno). Učinek pravdnih dejanj pa se na nasprotno stranko ne more raztezati, če je eden od nujnih sospornikov pripoznal zahtevek. A tudi če je eden od nujnih sospornikov na pasivni strani zahtevek pripoznal, mora v postopku še vedno sodelovati, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
predlog za preložitev naroka - utemeljen razlog - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neopravičen izostanek z naroka - odločitev glede na stanje spisa
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Dopust tožene stranke, kot je to v danem primeru, ko je tožena stranka za izvedbo naroka vedela že več mesecev, preložitev pa je predlagala v zadnjem trenutku, ne more predstavljati upravičenega razloga.
Če stranka ne pride na pripravljalni narok, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035219
ZNP-1 člen 70, 70/1, 70/2. URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - kritje stroškov iz sredstev sodišča - invalid s 100 % telesno okvaro - zadostna sredstva za preživljanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (sredstva za preživljanje) - kršitev pravice do sodnega varstva
Vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev niti premoženja, temveč mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po poplačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti
Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).