• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 29
  • >
  • >>
  • 501.
    VDSS Sodba Psp 57/2020
    6.5.2020
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00034981
    ZZVZZ člen 28.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
    Ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pomeni ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki je odločilno v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. ZZVZZ v 28. členu določa, kdo ima pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V primeru zavarovanja po podlagah, kot je bil v spornem obdobju zavarovan tožnik, pa zakon ne daje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V tem primeru tožnik niti ne izkazuje pravnega interesa za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. Posledično to pomeni, da sodišče utemeljeno ni razčiščevalo dejansko stanje v smeri, ali je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
  • 502.
    VSC Sklep I Cp 54/2020
    6.5.2020
    DEDNO PRAVO
    VSC00035678
    ZD člen 64, 82.
    pisna oporoka pred pričami - prava volja zapustnika - skupna oporoka
    V točkah 2. obeh oporok gre za skupni pisni oporoki pred pričami zakoncev - pritožnice in zapustnika, s katerima sta določila dediče in opisno navedla premoženje, ki je predmet dedovanja (oziroma zapuščine). Iz obeh oporok jasno izhaja volja zapustnika, da so njegovi dedič R. K., A. T., A. K. mlajši in R. T. in da dedujejo po enakih deležih. Vsebini obeh oporok z datumom 20. 1. 2014 v točki 2. tudi nista v medsebojnem nasprotju, ter se glede predmeta dedovanja dopolnjujeta. Iz zapisa ″ki se naj uveljavi po smrti obeh″ ni mogoče zaključiti, da iz takega zapisa izhaja volja zakoncev, da je to njuna oporoka, ki naj se uveljavi le v primeru hkratne smrti obeh.
  • 503.
    VSL Sodba in sklep II Cp 229/2020
    6.5.2020
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00034476
    ZD člen 61.
    veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
    Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.

    O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
  • 504.
    VSL Sodba I Cpg 108/2020
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00035056
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
    zanikanje trditev nasprotne stranke - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - protispisnost
    V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo oceno, da je tožena stranka tudi dovolj konkretno zatrjevala, katere sporne zneske po posameznih kurirjih je odvedla tožeči stranki, čemur pa tožeča stranka ni dovolj konkretno nasprotovala. Navedeni zaključek tožeča stranka neutemeljeno izpodbija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je slednjemu tožeča stranka dejansko nasprotovala le z izjavo, da so trditve tožene stranke neutemeljene. Zato je ocena sodišča prve stopnje o njihovi presplošnosti za obravnavo pravilna.
  • 505.
    VSL Sklep II Cp 746/2020
    6.5.2020
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00035285
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek neznatne škode
    Navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, kot tudi v pritožbi, so presplošne in sploh ne omogočajo preizkusa izpolnjenosti zakonskih pogojev. Navedbe, da bi na prostor, ki naj bi mu bi ga bila po predlogu nasprotna udeleženka dolžna prepustiti v uporabo, postavil stroje, ki sedaj že trinajst let propadajo na dežju, so tako skope, da so same po sebi nerazumljive.
  • 506.
    VSL Sklep I Cpg 238/2020
    6.5.2020
    SODNI REGISTER
    VSL00032700
    ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/1-2, 427/2-2, 435.
    sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ustavitev postopka izbrisa - odločbe Ustavnega sodišča - neskladnost zakona z ustavo
    Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
  • 507.
    VSL Sodba III Cp 736/2020
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00033380
    OZ člen 165, 299, 335, 335/1, 342, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 151, 337, 337/1.
    direktna tožba proti zavarovalnici - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninski zahtevek - odškodnina za poškodovano vozilo - popravilo poškodovane stvari - popravilo avtomobila - nastanek premoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - odprava povzročene škode - upoštevanje ddv - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode - uporaba določb ZOZP - lex specialis - uporaba OZ - splošna pravila - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški izvedenca pred pravdo
    Škoda ne nastane šele takrat, ko je škodovanec za popravilo stvari (vzpostavitev prejšnjega stanja) plačal račun. Odškodninska obveznost v skladu s 165. členom OZ zapade v trenutku nastanka škode; takrat pa je oškodovanec tudi upravičen zahtevati njeno povračilo. Če uveljavlja povračilo stroškov popravila, to lahko zahteva, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno.

    Obračun odškodnine obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material. Znesek DDV je bil del skupne vrednosti po računu, ki ga je serviser izstavil tožniku. Slednjemu ni bil izstavljen račun za plačilo odškodnine ampak za opravljeno storitev (popravilo vozila), ki je predmet obračuna iz naslova DDV.

    Ker je imel povzročitelj prometne nesreče pri toženi zavarovalnici sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, toženkino sklicevanje na določbo 943. člena OZ ni utemeljeno. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa, kot rečeno, ne gre za tak primer, ampak za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP.

    Ker v konkretnem primeru ne gre za v 20.a členu ZOZP predviden dejanski stan, je treba glede teka zakonskih zamudnih obresti oziroma zamude zavarovalnice uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
  • 508.
    VSL Sklep IV Cpg 194/2020
    6.5.2020
    SODNI REGISTER
    VSL00034925
    ZFPPIPP člen 430, 430/2, 434, 434/2, 434/2-1, 435, 435/1, 435/1-3, 435/3, 436, 436/1, 436/2, 436/2-1, 439, 439/1, 439/1-2.
    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - obstoj izbrisnega razloga - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - ponovni predlog za začetek stečaja
    Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen.

    Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor.

    Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,
  • 509.
    VSL Sklep IV Cpg 204/2020
    6.5.2020
    SODNI REGISTER
    VSL00034703
    ZSReg člen 35, 35/2. ZGD-1 člen 255, 255/2, 255/2-2, 263, 515, 515/6. KZ-1 člen 78, 78/2, 83.
    vpis gospodarske družbe v sodni register - vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register - člani organov vodenja in nadzora - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - kazen zapora - denarna kazen - dvojna kaznivost (identiteta norme) - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - pravne posledice obsodbe
    Če je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. Zahtevku za vpis novega subjekta v sodni register lahko registrsko sodišče ugodi le v primeru, če je zahtevek za vpis vsakega posameznega podatka utemeljen, sicer ga mora zavrniti.

    Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. V skladu s tretjim odstavkom istega člena pa se smejo pravne posledice obsodbe predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. V drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 je ovira za opravljanje funkcije direktorja časovno vezana na dve leti po prestani kazni zapora.

    Če bi ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 določal ovire tudi za osebe, ki jim je bila za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, bi moralo biti tako izrecno tudi zapisano, pa v določbah ZGD-1 ni.
  • 510.
    VSL Sodba I Cp 2230/2019
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODVETNIŠTVO
    VSL00059425
    ZOPNI člen 5, 5/2. ZDavP-2 člen 68a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
    finančna preiskava - premoženje nezakonitega izvora - premoženjska razmerja - družinski člani - zakonska domneva - nesorazmernost - metodologija - gotovinsko poslovanje - posojilo - prikrita posojilna pogodba - nakup nepremičnin - davčni organ - davčni spor - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - slovenski računovodski standardi - dokazno breme - dokazna ocena - listinski dokaz - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokaz s sodnim izvedencem - povrnitev pravdnih stroškov - samostojna storitev odvetnika
    Domneva se, da sporno premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, kar velja tako glede stanovanja kot motornih vozil in gotovine, ki so predmet obravnavanja v tem pravdnem postopku. Dokazno breme, da je bilo sporno premoženje pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, je prešlo na tožence in so očitki, da naj bi šlo za prehudo dokazno breme, neutemeljeni.
  • 511.
    VSL Sodba I Cpg 259/2020
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00035911
    OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1, 353.
    neupravičena pridobitev - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage za obogatitev - pravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - dokazna ocena izpovedbe prič - nedopustne pritožbene novote
    Dejstvo, da je tožena stranka storitev v računu št. ... neupravičeno zaračunala kot svojo storitev, za katero je tudi prejela plačilo, ostaja neizpodbito. Drugih dejstev v zvezi s prejetim plačilom tožena stranka ne izpodbija. Pritožbene trditve, da je sama svojo obveznost do pooblaščenega strokovnega serviserja računalnika poplačala in da zato s prejetim zneskom ni obogatena, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni navedla, zakaj teh trditev ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka za znesek 600,24 EUR brez pravnega temelja obogatena na škodo drugega in je materialnopravno tudi pravilna odločitev, da mora navedeni znesek tožena stranka vrniti.
  • 512.
    VSL Sodba in sklep II Cp 191/2020
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00035910
    ZPP člen 181, 181/1. ZD člen 132.
    ugotovitev obstoja dedne pravice - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - ugotovitev očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - predhodno vprašanje - ničnost oporoke - priznanje očetovstva - dokaz očetovstva - pomanjkanje pravnega interesa - sorodstveno razmerje - dediščinska tožba
    Očetovstvo je enoten pravni pojem, ki ga ni mogoče deliti po namenu pridobitve ali izgube kakšne pravice ali obveznosti, ki iz njega izvira. Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja rodbinska zakonodaja. Ugotavljati ga je dopustno le kot glavno, in ne kot predhodno vprašanje. Neodvisno od tega pa je kot glavno ali predhodno vprašanje vselej dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja.

    Za ugotavljanje očetovstva je predpisan poseben postopek, ki pa bi ga lahko sprožil le tožnikov oče. Ta ustreznega zahtevka v takrat veljavnih rokih vse do svoje smrti ni postavil, pravica do ugotavljanja očetovstva pa ni prešla na njegove potomce. Interes otroka (njegova pravici do poznavanja lastnega izvora) lahko pretehta nad interesom pravne varnosti in potrebo po varovanju trajnosti obstoječih družinskih razmerij le v odnosu otrok – starš.
  • 513.
    VSM Sklep I Cp 161/2020
    6.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00033828
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2, 47/3, 47/4.
    stroški izvedenca
    Ni ovire, da sodni cenilec za opravljeno pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi šla nagrada in povrnitev stroškov po Pravilniku.
  • 514.
    VDSS Sodba Psp 99/2020
    6.5.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00035493
    ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
    ponovna odmera starostne pokojnine - prepozna zahteva - rok za vložitev zahteve
    Glede na to, da je bila odločba, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, tožniku vročena 19. 7. 2003 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ‑2 pa je tožnik vložil dne 11. 4. 2019, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določen v 183. členu ZPIZ-2, prepozna in jo je pravilno zavrgel.
  • 515.
    VSL Sodba I Cp 21/2020
    6.5.2020
    STVARNO PRAVO
    VSL00035233
    ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 266.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dogovor o poteku meje - ureditev meje - katastrska meja - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - ureditev meje s sodno odločbo - slaba vera - dobra vera - priposestvovalna doba
    Dokončno urejena meja v katastrskem postopku ni ovira za sodno ureditev meje, prav tako pa tudi ne za vložitev tožbe zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
  • 516.
    VSL Sodba I Cpg 418/2019
    6.5.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00032701
    OZ člen 171, 171/1, 965. ZOZP člen 20. Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (2011) člen 2, 2/1.
    zavarovalna pogodba - trčenje dveh vozil - poškodba vozila - zmotna uporaba materialnega prava - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost
    Ključna za odločitev o pritožbi je bila presoja pritožbenega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilne uporabe tovornega vozila, na katerem tovor ni bil ustrezno privezan in je zato med vožnjo tovornega vozila padel na cesto, ne pa zato, ker voznik, ki je peljal svoj avto v koloni (za tovornim vozilom) ni dovolj intenzivno zaviral, da se ne bi kam zaletel, na čemer je utemeljilo svojo odločitev sodišče prve stopnje. Izpolnjene so vse predpostavke odškodninske terjatve in sicer protipravnost povzročitelja, škoda in vzročna zveza, vendar z deljeno odgovornostjo zavarovanca tožeče stranke.
  • 517.
    VDSS Sodba Psp 93/2020
    6.5.2020
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00035497
    ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.
    invalidska pokojnina
    Zavarovanec mora za priznanje pravice do invalidske pokojnine hkrati izpolniti pogoj zahtevane pokojninske dobe in še enega izmed pogojev, določenih v 41. členu ZPIZ-2.
  • 518.
    VSC Sodba Cp 131/2019
    6.5.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00035683
    ZPP člen 318. OZ člen 131, 179.
    odškodninska odgovornost - varstvo časti in dobrega imena - denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - svoboda izražanja - zamudna sodba - dejanska podlaga odločanja
    Dejanska podlaga zamudne sodbe temelji na tožbenih trditvah, ne na dokazni oceni predloženih dokazov.

    Tožnica je s prispevkom opravljala svoje delo novinarke in obveščala javnost o pomembni politični temi (v zvezi s pojavom sovražnosti), torej je uresničevala svobodo novinarskega izražanja. Tožničin prispevek je varovana izjava v javnem interesu, ki izpolnjuje legitimno poslanstvo novinarja do obveščanja javnosti v demokratični družbi o pomembni družbeni temi. Prav tako je toženčev zapis varovana izjava kot izjava politika. Glede na vpliven politični položaj toženca v slovenski demokratični družbi je njegova odgovornost za spoštovanje etičnih standardov pri komuniciranju preko Twitterja brez dvoma večja od drugih uporabnikov tega družbenega omrežja in komentatorjev na internetu, ki takšnega položaja nimajo. Sporen toženčev zapis ne vsebuje nikakršnih dejstev, da bi ga bilo mogoče razumeti kot komentar o vsebini ali na vsebino tožničinega prispevka ali kot prispevek k javni razpravi v splošnem interesu, temveč se nanaša zgolj na tožnico kot osebo in novinarko ter jo označi za poceni odsluženo prostitutko. Ob takšnih okoliščinah je ob tehtanju pravice svobode izražanja tožnice - novinarke in njene pravice do osebnega dostojanstva ter pravice do svobode političnega izjavljanja toženca, pritožbeno sodišče dalo prednost varstvu tožnice. S tem je dejansko dalo prednost varstvu pravice do svobode izražanja novinarja, ki je pomembna za obstoj in razvoj demokratične družbe ter varstvu njegove pravice do osebnega dostojanstva, pred varstvom pravice do svobode izražanja politika.
  • 519.
    VSL Sodba VII Kp 17420/2017
    6.5.2020
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00037120
    KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1. ZIKS-1 člen 214, 214/2, 235, 235/1.
    napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pravosodni policist - naloge pravosodnih policistov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
    V izreku sodbe opisano dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj je popolnoma izostala konkretizacija objektivnega zakonskega znaka "ko je ta (uradna oseba) opravljala naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij". Ta znak kaznivega dejanja v zakonu ni dovolj določno opredeljen, da ga zaradi jasnosti in razumljivosti v dejstvenem opisu kaznivega dejanja ne bi bilo potrebno konkretizirati, temveč zaradi svoje splošnosti zahteva navedbo konkretne naloge, ki jo je uradna oseba opravljala v času napada ali resne grožnje z napadom.
  • 520.
    VSM Sodba IV Kp 27281/2015
    6.5.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00034025
    URS člen 38. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 168, 168/2.
    odvzem mladoletne osebe - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - žaljivost izjave - pravica do svobode izražanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo specifične okoliščine obravnavane zadeve, ko sta obdolženca podala prijavo policiji in z njeno pomočjo hotela priti do vrnitve otroka, ki bi po pravnomočnem in izvršljivem sklepu sodišča, tistega večera moral biti pri materi (obdolženki), pa ni bil, ker oče otroka B.V. sklepa sodišča ni spoštoval in je ravnal samovoljno, zaradi česar sta oba obdolženca, tudi obdolženec kot partner in hkrati pooblaščenec obdolženke, pričakovala ukrepanje policistov v smeri spoštovanja sklepa sodišča. Pritrditi je zato stališču sodišča prve stopnje, ki je navkljub glasnim in mestoma dramatično izraženim besedam, zaključilo, da so (sicer žaljive) besede obdolžencev, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom ugotavljanja suma storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (kasneje pa tudi v postopku kršitve javnega reda in miru) izrekla oškodovancem, pomenile zgolj negativno oceno in kritiko dela policistov. Nanašale so se na ravnanje policistov, na konkreten postopek in na konkretne okoliščine, ko policisti niso ukrepali v skladu z njunimi pričakovanji po vzpostavitvi zakonitega stanja.
  • <<
  • <
  • 26
  • od 29
  • >
  • >>