zanikanje trditev nasprotne stranke - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - protispisnost
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo oceno, da je tožena stranka tudi dovolj konkretno zatrjevala, katere sporne zneske po posameznih kurirjih je odvedla tožeči stranki, čemur pa tožeča stranka ni dovolj konkretno nasprotovala. Navedeni zaključek tožeča stranka neutemeljeno izpodbija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je slednjemu tožeča stranka dejansko nasprotovala le z izjavo, da so trditve tožene stranke neutemeljene. Zato je ocena sodišča prve stopnje o njihovi presplošnosti za obravnavo pravilna.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 435.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - poslovanje na poslovnem naslovu - ustavitev postopka izbrisa - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ponovna odmera starostne pokojnine - prepozna zahteva - rok za vložitev zahteve
Glede na to, da je bila odločba, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, tožniku vročena 19. 7. 2003 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ‑2 pa je tožnik vložil dne 11. 4. 2019, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določen v 183. členu ZPIZ-2, prepozna in jo je pravilno zavrgel.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037120
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1. ZIKS-1 člen 214, 214/2, 235, 235/1.
napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pravosodni policist - naloge pravosodnih policistov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
V izreku sodbe opisano dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj je popolnoma izostala konkretizacija objektivnega zakonskega znaka "ko je ta (uradna oseba) opravljala naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij". Ta znak kaznivega dejanja v zakonu ni dovolj določno opredeljen, da ga zaradi jasnosti in razumljivosti v dejstvenem opisu kaznivega dejanja ne bi bilo potrebno konkretizirati, temveč zaradi svoje splošnosti zahteva navedbo konkretne naloge, ki jo je uradna oseba opravljala v času napada ali resne grožnje z napadom.
ZSReg člen 35, 35/2. ZGD-1 člen 255, 255/2, 255/2-2, 263, 515, 515/6. KZ-1 člen 78, 78/2, 83.
vpis gospodarske družbe v sodni register - vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register - člani organov vodenja in nadzora - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - kazen zapora - denarna kazen - dvojna kaznivost (identiteta norme) - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - pravne posledice obsodbe
Če je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. Zahtevku za vpis novega subjekta v sodni register lahko registrsko sodišče ugodi le v primeru, če je zahtevek za vpis vsakega posameznega podatka utemeljen, sicer ga mora zavrniti.
Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. V skladu s tretjim odstavkom istega člena pa se smejo pravne posledice obsodbe predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. V drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 je ovira za opravljanje funkcije direktorja časovno vezana na dve leti po prestani kazni zapora.
Če bi ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 določal ovire tudi za osebe, ki jim je bila za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, bi moralo biti tako izrecno tudi zapisano, pa v določbah ZGD-1 ni.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
Ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pomeni ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki je odločilno v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. ZZVZZ v 28. členu določa, kdo ima pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V primeru zavarovanja po podlagah, kot je bil v spornem obdobju zavarovan tožnik, pa zakon ne daje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V tem primeru tožnik niti ne izkazuje pravnega interesa za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. Posledično to pomeni, da sodišče utemeljeno ni razčiščevalo dejansko stanje v smeri, ali je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
prodajna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - kupnina - višina kupnine - znižanje kupnine - ara - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in skrbni oceni vseh dokazov prepričljivo ugotovilo, da je bila med strankami dejansko dogovorjena kupnina 19.000,00 EUR, ki je bila v celoti poravnana, tožencema pa je bilo izstavljeno tudi vknjižbeno dovoljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033380
OZ člen 165, 299, 335, 335/1, 342, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 151, 337, 337/1.
direktna tožba proti zavarovalnici - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninski zahtevek - odškodnina za poškodovano vozilo - popravilo poškodovane stvari - popravilo avtomobila - nastanek premoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - odprava povzročene škode - upoštevanje ddv - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode - uporaba določb ZOZP - lex specialis - uporaba OZ - splošna pravila - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški izvedenca pred pravdo
Škoda ne nastane šele takrat, ko je škodovanec za popravilo stvari (vzpostavitev prejšnjega stanja) plačal račun. Odškodninska obveznost v skladu s 165. členom OZ zapade v trenutku nastanka škode; takrat pa je oškodovanec tudi upravičen zahtevati njeno povračilo. Če uveljavlja povračilo stroškov popravila, to lahko zahteva, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno.
Obračun odškodnine obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material. Znesek DDV je bil del skupne vrednosti po računu, ki ga je serviser izstavil tožniku. Slednjemu ni bil izstavljen račun za plačilo odškodnine ampak za opravljeno storitev (popravilo vozila), ki je predmet obračuna iz naslova DDV.
Ker je imel povzročitelj prometne nesreče pri toženi zavarovalnici sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, toženkino sklicevanje na določbo 943. člena OZ ni utemeljeno. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa, kot rečeno, ne gre za tak primer, ampak za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP.
Ker v konkretnem primeru ne gre za v 20.a členu ZOZP predviden dejanski stan, je treba glede teka zakonskih zamudnih obresti oziroma zamude zavarovalnice uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034025
URS člen 38. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 168, 168/2.
odvzem mladoletne osebe - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - žaljivost izjave - pravica do svobode izražanja
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo specifične okoliščine obravnavane zadeve, ko sta obdolženca podala prijavo policiji in z njeno pomočjo hotela priti do vrnitve otroka, ki bi po pravnomočnem in izvršljivem sklepu sodišča, tistega večera moral biti pri materi (obdolženki), pa ni bil, ker oče otroka B.V. sklepa sodišča ni spoštoval in je ravnal samovoljno, zaradi česar sta oba obdolženca, tudi obdolženec kot partner in hkrati pooblaščenec obdolženke, pričakovala ukrepanje policistov v smeri spoštovanja sklepa sodišča. Pritrditi je zato stališču sodišča prve stopnje, ki je navkljub glasnim in mestoma dramatično izraženim besedam, zaključilo, da so (sicer žaljive) besede obdolžencev, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom ugotavljanja suma storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (kasneje pa tudi v postopku kršitve javnega reda in miru) izrekla oškodovancem, pomenile zgolj negativno oceno in kritiko dela policistov. Nanašale so se na ravnanje policistov, na konkreten postopek in na konkretne okoliščine, ko policisti niso ukrepali v skladu z njunimi pričakovanji po vzpostavitvi zakonitega stanja.
sodni register - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - prepoved odtujitve ali obremenitve - poslovni delež v družbi - nakup poslovnega deleža - nakupna opcija
Pritožbeno sodišče po vpogledu v Pogodbo ugotavlja, da je družba Y. dovolila, da se pri njej lastnih poslovnih deležih vpiše prepoved odtujitve in obremenitve v korist družbe X., d. o. o. (drugi odstavek VII. točke Pogodbe). Imetnica poslovnih deležev je torej izrecno dovolila, da se vpiše prepoved odtujitve in obremenitve na celotnih poslovnih deležih in ne le na delu le-teh, čeprav je ustanovila nakupno opcijo na 40 % poslovnih deležev.
dobava blaga - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pravne posledice zamude - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pobot medsebojnih terjatev - nasprotna tožba - nesklepčnost nasprotne tožbe - obstoj stvarne napake
Sodišče prve stopnje je odločitev, da tožena stranka nima pravice do pogodbene kazni, utemeljilo na ugotovitvi, da je v tistih primerih, v katerih je tožena stranka izpolnitev z zamudo sprejela, opustila dolžnost, ki izhaja iz petega odstavka 251. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je v spornem obdobju nekaj mesecev, od 107 naročil tožeča stranka zamujala pri 102 dobavah in zaključilo, da bi morala ob vsaki sprejeti dobavi posebej tožena stranka tožeči stranki takoj sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, česar pa ni storila. Upoštevalo je tudi vse okoliščine primera in sicer, da je tožena stranka pogodbeno kazen tožeči stranki obračunala več kot pet mesecev od prvih naročil in da je večino dobav, čeprav so bile izvedene z zamudo, tožena stranka tožeči stranki plačala, ne da bi ji plačilo znižala za pogodbeno kazen.
Tožena stranka je res sprejela tudi zadnjih šest dobav z zamudo, ki pa jih ni plačala. Glede teh je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da za njih tožena stranka ni bila upravičena zaračunati pogodbeno kazen, ker tožeči stranki ni vsakokrat nemudoma sporočila, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Tega res ni storila ob vsaki dobavi posebej, vendar so za presojo, da je tožena stranka zadostila zahtevam iz petega odstavka 251. člena OZ, zadoščala naslednja ugotovljena dejstva: plačilo zadnjih dobav z zamudo je tožena stranka zavrnila zaradi pobota z zaračunanimi pogodbenimi kaznimi, na zaračunanje pogodbene kazni je bila tožeča stranka opozorjena dne 9. 12. 2015 in tudi predhodno z elektronskimi sporočili z dne 11. 9. 2015, z dne 15. 9. 2015 in z dne 5. 10. 2015. Glede zamud pri šestih neplačanih dobavah blaga je torej tožeča stranka nedvomno lahko vedela, da bo tožena stranka zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi zamud.
Zavarovanec mora za priznanje pravice do invalidske pokojnine hkrati izpolniti pogoj zahtevane pokojninske dobe in še enega izmed pogojev, določenih v 41. členu ZPIZ-2.
dedovanje - prekinitev postopka - dejansko ali pravno vprašanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Pravdno sodišče je tisto, ki lahko ugotavlja pravo voljo oporočitelja. Sodišče prve stopnje je res v obrazložitvi sklepa zapisalo, da je na pravdo napotilo zaradi pravne narave sporne listine, a vendarle je iz obrazložitve razvidno, da ne gre samo za pravno vprašanje, ampak preplet pravnega z dejanskim vprašanjem.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.
O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
trditveno in dokazno breme - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - procesni pobot - sočasna izpolnitev - razveza pogodbe po samem zakonu
Materialno pravo je tisto, ki narekuje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Če tožeča stranka zahteva plačilo na podlagi pogodbe, tožena pa se sklicuje na razvezo pogodbe po prvem odstavku 104. člena OZ, je na toženi stranki, da trdi, da je bila izpolnitev obveznosti v določenem roku v pogodbi določena kot bistvena sestavina pogodbe in da tožeča stranka v tem roku pogodbe ni izpolnila. Nobene trditve v tej smeri tožena stranka ni podala.
Neutemeljeno se pritožnica sklicuje v pritožbi tudi na uporabo določbe 101. člena OZ. Tožena stranka ni v skladu z določbo drugega odstavka 101. člena OZ od sodišča zahtevala, da naj o tožbenem zahtevku tožeče stranke razsodi tako, da toženi stranki naloži plačilo njene denarne terjatve takrat, ko tožeča stranka izpolni svojo obveznost izročitve garancije za dobro izvedbo del. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati zmotne uporabe določbe drugega odstavka 101. člena OZ.
S tem, ko je sodišče preseglo toženkino trditveno podlago (kršilo razpravno načelo), kar je vplivalo na zakonitost sprejete odločitve, je sodišče prve stopnje hkrati zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (saj je tožnici odvzelo pravico do obravnavanja/izjave in s tem do poštenega sojenja).
ZPP člen 249.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 48, 49, 49/1.
izvedenina
V obravnavani zadevi je sodišče pridobilo pisno izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Sodno izvedensko mnenje Komisije se ne razlikuje od mnenj, ki jih v tovrstnih sporih podajo posamezni sodni izvedenci. Ker so v Komisiji sodelovali trije člani iz različnih medicinskih specialnosti, je sodišče prve stopnje vsakemu od njih utemeljeno priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - obstoj izbrisnega razloga - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - ponovni predlog za začetek stečaja
Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen.
Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor.
Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,
Tožeča stranka ni zatrjevala, še manj dokazala, da bi konkretno pozvala toženca k omogočanju souporabe nepremičnine. Samo solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, ima pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine). Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela, bi morala dokazati, da nepremičnine proti svoji volji ne uporablja in da je toženka okoriščena zaradi uporabe njenega dela. Tožena stranka tudi ni bila dolžna posebej tožeči stranki predlagati načina souporabe nepremičnine. Kot je bilo ugotovljeno, je sodišče prve stopnje povzelo izpoved toženca iz prejšnjega postopka P 72/2011, da se je pripravljen dogovoriti glede uporabe nepremičnine, kakor bi (mišljeno tožeča stranka) želeli. Torej toženec načeloma ni imel zadržka, da ne bi omogočil tožeči stranki souporabe nepremičnine. Glede na dokazno breme tožeče stranke ji niti ni bil dolžan dati konkretnega predloga. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah zato ni utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine.