CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00033406
ZGO-1 člen 88, 88/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 112. ZPP člen 339, 339/2-14.
gradbena pogodba - napake - zamuda - pobotni ugovor - obrazložitev sodbe - sodba brez razlogov - dodatna dela - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vrste ugovorov tožene stranke, s katerimi je oporekala ugotovitvam izvedenca in utemeljenosti tožbenega zahtevka, čeprav je bilo na to opozorjeno s strani višjega sodišča že v prvem razveljavitvenem sklepu. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da so posamezne trditve tožene stranke ali njene pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitev tega prepavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, bi moralo o tem zavzeti stališče in sicer za vsako od teh v zvezi z vsakim od odločilnih dejstev, ki so bila med pravdnima strankama sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00035817
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - regresni zahtevek - povrnitev škode - stroški zdravljenja - nadomestilo plače - nesreča pri delu - delo na višini - padec delavca - varstvo pri delu - odgovornost delodajalca - očitek protispisnosti - dokazna ocena - pravno relevantna dejstva - neizvedba dokaza - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - postavitev izvedenca - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sprejete dokazne ocene tožeča stranka ne more izpodbiti s sklicevanjem na vprašalnik o poškodbi, ki ga je dne 5. 9. 2016 izpolnil poškodovani delavec (zavarovanec) in v katerem je ta navedel, da je padel z višine treh metrov. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi celovite dokazne ocene vseh izvedenih dokazov pravilno presodilo, da je delavec padel z višine enega metra in pol, saj so to potrdili vsi ostali izvedeni dokazi. Tako tudi ni mogoče spregledati, da takšna višina izhaja iz listin v spisu, ki so bile sestavljene neposredno po samem škodnem dogodku, med tem ko je bil vprašalnik o poškodbi sestavljen več kot leto dni kasneje. Navedbe tožeče stranke v pritožbi, da je višino padca v tej listini naknadno vpisal zavarovanec sam, kar je na zaslišanju tudi priznal, skrbno in vestno sprejete dokazne ocene ne morejo izpodbiti. Pravno relevantno dejstvo v tem sporu je namreč zgolj ugotovitev prave višine, s katere je poškodovani delavec padel, ne pa okoliščine in razlogi poškodovanega delavca za nepravilno navedbo. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da ni dalo končnega odgovora, saj se je to do pravno relevantnega dejstva določno opredelilo.
Pritožbeni očitek o kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Iz pritožbenega očitka je mogoče razbrati, da pritožnica meni, da sodišče prve stopnje ni dalo zadostne teže določenemu dokazu, to je obrazcu R8, saj je delavec višino padca 3 m na ta obrazec naknadno vpisal sam. Tožeča stranka s temi pritožbenimi navedbam dejansko ne uveljavlja zgoraj navedene kršitve določb postopka, saj niti ne trdi, da bi bilo podano nasprotje med tem, kar se o vsebini listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov navaja v razlogih sodbe in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, pač pa napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, s tem pa ugotovljeno dejansko stanje. Ta pritožbeni očitek pa je pritožbeno sodišče že presojalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikovi navedbi, da mu po plačilu stroškov ter vseh (treh) preživnin ostane le znesek, ki ne zadostuje za njegovo preživljanje, vendar je pritožnik spregledal, da je prvostopenjsko sodišče prav tako ugotovilo, da bo mogel in moral poiskati še dodaten vir preživljanja, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti in imel sredstva za lastno preživljanje.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na vsebino izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti brez podlage v izvršilnem naslovu - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da določba prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, ne omaje vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne daje podlage za dovolitev izvršbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče namreč ni pristojno za presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 3, 3/1, 3/1-3, 4, 4/1, 4/1-3, 9, 41, 42. ZPRS člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 428, 431, 433, 433/1. ZPP člen 95, 95/1, 98, 98/2, 328.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis spremembe poslovnega naslova v register - naloge AJPES - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.
Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
izvedenina - materialni stroški
Pritožba v zvezi 5 % stroškov, odmerjenih od priznane nagrade, pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev povračila materialnih stroškov. Po prvem odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku torej le do stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne več do zneska, odmerjenega v % od priznane nagrade.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, vendar zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe.
Navedeno ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, v tem postopku pa tudi že predlog za odlog izvršbe, o katerem bo sodišče prve stopnje še odločalo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v nadaljevanju presoditi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Odlog izvršbe pa je dopusten tudi na podlagi splošnih določb ZIZ. Če bo sodišče ugotovilo, da že klasični instituti odloga izvršbe zadoščajo za odlog izvršbe, se mu z vprašanjem nedopustnih pogodbenih pogojev (oziroma predpostavke le-teh: informacijska asimetrija, toksičnost kredita ...) ne bo niti treba ukvarjati.
Pravilna je tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Dolžnica je v ugovoru podala zelo vsebinske ugovorne razloge. Ugovarjala je ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, ničnost zaradi oderuštva, zatrjevala, da je upnica razdrla pogodbo, da celo ni uresničen pogoj za izvršbo, opozorila na odločbo višjega sodišča. Upnica je stranka postopka, ima pravico, da na pravno pomembne pritožbene navedbe odgovori, opozori na dejstva, poda lastno materialnopravno prepričanje in tako skuša (tako kot prej dolžnica) vplivati na odločitev sodišča. To je zlasti pomembno pred sodiščem prve stopnje. Zato so bili stroški, ki jih je imela upnica z odgovorom, potrebni stroški.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 23. OZ člen 360. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - upravičenec do odškodnine - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - nepremagljive ovire kot pravni standard
Z uveljavitvijo ZUSDDD-B dne 24. 7. 2010 je bila omogočena ureditev statusa za celotno obdobje od izbrisa vsem izbrisanim osebam, ki si pred tem še niso uredile statusa za nazaj ali jim še ni bila izdana dopolnilna odločba. Pravna negotovost tožnice glede njene pravice za ureditev statusa za celotno obdobje izbrisa je bila torej odpravljena z uveljavitvijo ZUSDDD-B.
S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga), je tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem procesnem razpolaganju je bil dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev. Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nekritično v celoti sledilo mnenju izvedenskega organa ter da naj bi zanemarilo ostale dokazne predloge. Sodišče je tožnico zaslišalo in v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi podrobno povzelo njeno izpovedbo. Gre za enega od dokazov, ki vpliva na odločitev v zadevi, nikakor pa ne za odločilnega. Tožnica je namreč izpovedala o svojem subjektivnem doživljanju zdravstvenega stanja, dolžnost izvedenskega organa pa je bila, da ugotovi tožničine zdravstvene težave ter da poda mnenje, kako te težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - poprava nerazumljive vloge
Ker vloga ni bila razumljiva in sposobna za obravnavo, je sodišče prve stopnje predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo, da jo v 15 dneh dopolni tako, da navedene opravilno številko zadeve, na katero se nanaša in kaj z njo uveljavlja ter ga tudi opozorilo na posledice, če vloge ne bo ustrezno popravil. Predlagatelj v dodeljenem roku oziroma do izdaje izpodbijanega sklepa vloge ni popravil, zato je sodišče prve stopnje vlogo upravičeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033178
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 2, 2/1, 189. ZMZPP člen 67, 67/2.
darilna pogodba - skupno premoženje bivših zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - nepremičnine v tujini - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - izbrisna tožba - neveljavna vknjižba lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - posebno premoženje zakonca - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja. V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar bo določitev deležev na skupnem premoženju v prvi pravdi (čeprav je predmet postopka le ena stvar iz skupnega premoženja) zaradi učinka res iudicata zavezovala tudi v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje. Zakonec zato ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja, vendar bo delež, ki ga bo ugotovilo sodišče v prvi pravdi, predstavljal delež na vsem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
ZNP-1 člen 103, 216. ZNP člen 32. ZPP člen 411, 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/4.
določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba ureditve stikov - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - spremenjene razmere - sprememba prebivališča - izvrševanje stikov z otrokom - plačilo stroškov prevoza - izrek denarne kazni - dokazovanje z izvedencem - sodna ocena izvedenskega mnenja - pravna sredstva - če pritožba ne zadrži izvršitve - varstvo koristi otroka
Določba 103. člena ZNP-1 sodišču sicer omogoča, da v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s tem sklepom. Vendar pa za obravnavani primer ni uporabljiva, saj se je postopek pričel pred uveljavitvijo prej navedenega zakona.
ugovor po izteku roka - nedopustna pritožbena novota - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - odpoved dedovanju - prenos terjatve na novega upnika
Pritožba je zasnovana na zmotnem materialnopravnem izhodišču, da dolžnica upnici odgovarja za plačilo terjatve zgolj do višine podedovanega premoženja. Prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) res določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar dolžnica pri sklicevanju na citirano določbo zanemari, da ni dedinja po zapustniku, prav tako pa upničina terjatev ne izvira iz naslova zapustnikovega dolga. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. D 140/2017 z dne 15. 6. 2017 je namreč razvidno, da se je dolžnica z dedno izjavo, dano na zapuščinskem naroku dne 13. 6. 2017, dedovanju po zapustniku Š. Š. odpovedala, 93 % zapustnikove terjatve do dolžnice, ki se na podlagi 128. člena ZD prenese na upnico, pa temelji na pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 47/2008, izdanega v postopku zaradi razdružitve solastnih nepremičnin.
Kavza prodajne pogodbe je v vzajemnih izpolnitvah, po katerih ena pogodbena stranka na drugo prenese lastninsko pravico na stvari, druga pa za to izroči dogovorjeno kupnino. V konkretnem primeru prodajna pogodba obstoja vzajemnih izpolnitev ni imela, saj je bila v času sklepanja sporne prodajne pogodbe tožnica že lastnica nepremičnine, zaradi česar toženka svoje pogodbene obveznosti ne more izvršiti, zato je navedena pogodba nična. Namen kupca pri kupoprodajni pogodbi že po naravi stvari ni v tem, da kupi lastno stvar.
Po sodni in ustavno-sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javni interes - grajeno javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom.