načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na vsebino izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti brez podlage v izvršilnem naslovu - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da določba prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, ne omaje vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne daje podlage za dovolitev izvršbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče namreč ni pristojno za presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00035817
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 9-3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - regresni zahtevek - povrnitev škode - stroški zdravljenja - nadomestilo plače - nesreča pri delu - delo na višini - padec delavca - varstvo pri delu - odgovornost delodajalca - očitek protispisnosti - dokazna ocena - pravno relevantna dejstva - neizvedba dokaza - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - postavitev izvedenca - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sprejete dokazne ocene tožeča stranka ne more izpodbiti s sklicevanjem na vprašalnik o poškodbi, ki ga je dne 5. 9. 2016 izpolnil poškodovani delavec (zavarovanec) in v katerem je ta navedel, da je padel z višine treh metrov. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi celovite dokazne ocene vseh izvedenih dokazov pravilno presodilo, da je delavec padel z višine enega metra in pol, saj so to potrdili vsi ostali izvedeni dokazi. Tako tudi ni mogoče spregledati, da takšna višina izhaja iz listin v spisu, ki so bile sestavljene neposredno po samem škodnem dogodku, med tem ko je bil vprašalnik o poškodbi sestavljen več kot leto dni kasneje. Navedbe tožeče stranke v pritožbi, da je višino padca v tej listini naknadno vpisal zavarovanec sam, kar je na zaslišanju tudi priznal, skrbno in vestno sprejete dokazne ocene ne morejo izpodbiti. Pravno relevantno dejstvo v tem sporu je namreč zgolj ugotovitev prave višine, s katere je poškodovani delavec padel, ne pa okoliščine in razlogi poškodovanega delavca za nepravilno navedbo. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da ni dalo končnega odgovora, saj se je to do pravno relevantnega dejstva določno opredelilo.
Pritožbeni očitek o kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Iz pritožbenega očitka je mogoče razbrati, da pritožnica meni, da sodišče prve stopnje ni dalo zadostne teže določenemu dokazu, to je obrazcu R8, saj je delavec višino padca 3 m na ta obrazec naknadno vpisal sam. Tožeča stranka s temi pritožbenimi navedbam dejansko ne uveljavlja zgoraj navedene kršitve določb postopka, saj niti ne trdi, da bi bilo podano nasprotje med tem, kar se o vsebini listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov navaja v razlogih sodbe in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, pač pa napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, s tem pa ugotovljeno dejansko stanje. Ta pritožbeni očitek pa je pritožbeno sodišče že presojalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo.
Sodna praksa je zavzela stališče, da za substanciranje dokaznega predloga ne zadošča, da stranka zgolj navede sodni spis in listine, v katere naj sodišče vpogleda, brez da bi pri tem natančno navedla, katero dejstvo naj se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotovi in kako bi to vplivalo na končno odločitev. Takšen dokazni predlog ni ustrezno substanciran, strankine neaktivnosti pa ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z višino stroškov za odpravo novo ugotovljenih napak. Tožena stranka je stroške natančno opredelila in predložila račune za odpravo napak s specifikacijami ter dokazila o njihovem plačilu. Tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj višina stroškov ni ustrezna. Zgolj dvom tožeče stranke v višino stroškov ne zadošča niti standardu specificiranega prerekanja niti s takšnimi pavšalnimi trditvami ne more omajati predloženih dokazov tožene stranke.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno prvostopenjskega sodišča, da navržena navedba tožeče stranke, da vzrok za napake ni slaba izvedba hidroizolacijskih del, kljub pravilu, da se negativnih dejstev ne dokazuje, ne zadošča za njen uspeh v pravdi. Tožeča stranka bi kot gradbenica in strokovnjak na svojem področju morala podrobneje pojasniti, zakaj zamakanje oziroma zatekanje vode s stropa v prostorih neposredno pod oziroma v bližini strehe ni posledica izvedbenih del gradbinca, čeprav je to po naravi stvari običajno vzročno povezano. Upoštevati je namreč treba, da tožena stranka kot naročnik ni strokovnjak na tem področju, zato od nje ni mogoče pričakovati poglobljenih odgovorov na strokovna vprašanja s področja gradbene stroke.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - največja otrokova korist - določitev preživnine - preživninske potrebe - preživninske zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - plačilo preživnine v denarju
Prav ima tožnica, da iz mnenja izvedenke ne izhaja, da bo v največjo korist A., če bo imel že v predšolskem obdobju, ko pri tožencu enkrat med tednom prenoči, še dodatni nekaj urni stik popoldne. V primeru, da bi imela popoldanski stik vsako sredo, bi v tednu, ko nimata vikend stika, imela stik v sredo popoldne in nato še od četrtka popoldne do petka zjutraj, v tednu, ko imata vikend stik, pa bi imela stik v ponedeljek popoldne do torka zjutraj, v sredo popoldne in od petka popoldne do nedelje pozno popoldne. Tak način izvajanja stikov bi se približal načinu stikov, kot so se izvajali v preteklosti in ga je izvedenka označila za preveč obremenjujočega za mld. A. Obremenjujoči stiki seveda niso v največjo korist otroka, zato je odločitev o dodatnem stiku v predšolskem obdobju mld. A. materialnopravno zmotna - v nasprotju z določbami 106. člena ZZZDR.
Za oceno pridobitve zmožnosti preživninskega zavezanca ni pomembna le njegova plača, pač pa kakšne dohodke bi lahko dosegel glede na svojo izobrazbo, zdravstveno stanje in razmere v družbi. Toženec je visoko izobražen, splošno znano je, da potrebe po računovodjih so in da zaslužijo relativno dobro. Ob ustrezni angažiranosti lahko toženec zasluži znatno več od minimalne plače.
odvzem otroka staršem - odvzem otrok staršem in namestitev v rejniško družino - prenehanje ukrepa - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v družinskih sporih - otrokova korist - ogroženost otroka - pravni standard - tehtanje okoliščin - sposobnosti in zmožnosti staršev - potrebnost in sorazmernost ukrepa - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pravica do stikov otroka s starši
Med postopkom odločanja o potrebnosti izrečenega ukrepa za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja lahko sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej. Za njegovo izpolnjenost daje DZ napotilo v drugem odstavku 157. člena. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in da je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
V otrokovo korist je zmerno povečevanje stikov z obema staršema in da se stiki, ki so bili določeni do sedaj enkrat mesečno pod nadzorom CSD, določijo prav tako na CSD, vendar brez nadzora.
Predlog za prenehanje ukrepa odvzema otroka staršem in namestitev v rejništvo ni utemeljen.
Ni izkazan temeljni pogoj (nevarnost odtujitve otroka in s tem njegova ogroženost) za izdajo začasne odredbe, s katero bi prenehal izrečen ukrep.
pogodba o posredovanju - pravica posrednika do plačila - razmerje s posredniško pogodbo - pisen dogovor med naročnikom in posrednikom - sklenitev pogodbe
Če naročnik storitev posredovanja sprejme več kandidatov (tudi, če jih zaposli na drugo delovno mesto), se obveznost naročnika, da plača opravljene svetovalne aktivnosti, razteza do zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, ki mu ga je predlagal posrednik. Prav ima sicer pritožba, da bi takšna razlaga določila tretjega in četrtega odstavka 7. člena pogodbe (A2), po kateri bi bil naročnik dolžan posredniku tudi po izpolnitvi pogodbenega predmeta (zaposlitvi enega kandidata za eno delovno mesto) plačevati še za vsako nadaljnjo zaposlitev kateregakoli od kandidatov, ki jih je v okviru pogodbe predlagala tožeča stranka, lahko povzročila negotovost pravnega položaja naročnika, če bi to veljalo za nerazumno dolgo obdobje po prenehanju posredniške pogodbe oz. zaposlitvi enega kandidata. Vendar bi v tem primeru postal vprašljiv obstoj psihološke povezanosti med prizadevanji posrednika in zaposlitvijo kandidata (ki je nujen pogoj, da posrednik pridobi pravico do plačila), saj ta vez s potekom časa med obema dogodkoma neizogibno plahni.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - poprava nerazumljive vloge
Ker vloga ni bila razumljiva in sposobna za obravnavo, je sodišče prve stopnje predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo, da jo v 15 dneh dopolni tako, da navedene opravilno številko zadeve, na katero se nanaša in kaj z njo uveljavlja ter ga tudi opozorilo na posledice, če vloge ne bo ustrezno popravil. Predlagatelj v dodeljenem roku oziroma do izdaje izpodbijanega sklepa vloge ni popravil, zato je sodišče prve stopnje vlogo upravičeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
Navedeno pomeni, da v takšnih zadevah tožeče stranke, iz razloga okrnjenosti dejanske in v precejšnji meri tudi pravne podlage zahtevka (pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pri predlogu za izdajo plačilnega naloga), lahko podlago zahtevka povsem opredelijo šele v prvi pripravljalni vlogi. Ker je v konkretni zadevi tožnica storila le predmetno (dopolnila dejansko stanje in opredelila alternativne pravne podlage), ob tem pa ostala v okviru istega zahtevka s pripadki in v okviru istega historičnega dogodka (v okviru sporne pogodbe in plačilu stroškov za njeno izpolnjevanje), do spremembe tožbe ni prišlo. Sodišče prve stopnje torej ni bilo dolžno odločiti o spremembi tožbe, saj spremembe ni bilo, ker tvorita tožbo, na zgoraj opisani način, šele skupaj predlog za izdajo plačilnega naloga in prva pripravljalna vloga.
Toženka neutemeljeno izraža stališče, da bi moralo biti sodišče, v čigar domeno sodi izvajanje dokazov (sem spada tudi odločanje o načinu izvedbe dokaza), vezano na s strani stranke predlagani način za izvedbo dokaza.
Da so ratificirane mednarodne pogodbe hierarhično višji pravni akt kot ZPP, ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje, ki deluje po slovenskem procesnem pravu, lahko preprosto spregledalo določbi 217. in 259. člena ZPP oziroma ju razlagalo na način, ki je manj obremenjujoč le za eno izmed pravdnih strank, ne pa tudi za nasprotno stranko, in ki nenazadnje niti ne bi prispeval k načelu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Še posebej pa ne na način, ki je očitno samo bolj pogodu pričam ene izmed pravdnih strank.
Nosilni razlog za utemeljitev toženkine odškodninske odgovornosti pa niti ni le v zgoraj izpostavljenem projektu čezmejnega sodelovanja s Črno Goro, temveč tudi v drugih številnih pogodbenih kršitvah toženke, ki so povsem izničile možnost izvedbe pogodbe (glej predvsem 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in tudi ostale, pri čemer gre predvsem za prekinitev komunikacije, neobveščanje in na koncu še izjavo toženke, da nimajo več potrebe po sodelovanju).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034480
OZ člen 6, 6/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
hipotekarni bančni kredit - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - dolžno ravnanje potrošnika - skrbnost - ničnost pogodbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ob danem opozorilu R. P. tožnikoma, da bosta anuiteta in glavnica kredita višji v primeru krepitve CHF v razmerju do EUR, sta tožnika kot povprečno skrbna potrošnika bila s tem opozorilom tudi seznanjena, da valutno razmerje ni fiksno in da lahko pride do spremembe (zvišanja) njunih kreditnih obveznosti. Povprečno skrben potrošnik (tako tudi tožnika) si ob danem opozorilu, upoštevajoč temeljna pravila logičnega sklepanja, ki jih mora obvladati, ter osnovne računske operacije, ki jih mora znati uporabljati, lahko brez težav sam izračuna (z zadostno natančnostjo za sprejem preudarne odločitve o sprejemu tveganja), kaj pomenita manjša ali večja sprememba tečaja CHF za višino njegovih obveznosti. Tožnika sta sprejela tveganje ob danem opozorilu, ki je bilo zadostno, zato ne moreta uspeti s trditvijo, da toženka ni opravila svoje pojasnilne dolžnosti.
fikcija vročitve odločbe - prepozna pritožba - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravilno vročanje - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Glede na sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje dolžnico v III. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na nov začetek teka roka za plačilo sodne takse (tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1). Z vložitvijo prepozne pritožbe se ta rok ni podaljšal. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se namreč ne razteza na procesno situacijo prepozno vložene pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za taksno oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse. Drugačna razlaga bi pripeljala do zlorabe pritožbe in absurdne situacije, ko bi lahko stranka z vložitvijo nepravočasne pritožbe povzročila ponoven tek roka za plačilo sodne takse, ki se je že iztekel.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje izvedenskega organa. Nedvomno so pri tožnici podane številne zdravstvene težave, ki jih podrobno povzema že sodišče prve stopnje. Vendar pa pri tožnici zaenkrat še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
KZ-1 člen 235, 235/2. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1. ZFPPIPP člen 291, 292, 292/2, 491, 491/1. ZR člen 7, 30. ZDDV-1 člen 81.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis dejanja - konkretne okoliščine - izvršitveno dejanje - zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna listina - stečajni postopek - preizkus materialnega prava po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
V kolikor se pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 zatrjuje izvršitveni način dejanja, da je storilec poslovne listine skril, mora biti takšno njegovo ravnanje, ki predstavlja odločilno dejstvo, v opisu dejanja določno opredeljeno.
Po sodni in ustavno-sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javni interes - grajeno javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034829
OZ člen 619. ZGO-1 člen 88.
javno naročanje - dodatna dela - podjemna pogodba - fiksna cena - aneks k pogodbi
Plačevanje dodatnih del je mogoče le ob upoštevanju pravil javnega naročanja, na kar je tožena stranka pravilno večkrat opozorila. Način, da izvajalec najprej ponudi najnižjo ceno in z njo uspe v postopku javnega naročanja, ker izrine druge (dražje) konkurente, potem pa samovoljno brez sklenjenega aneksa (in celo naročila naročnika) zahteva dodatno plačilo, pomeni obid pravil javnega naročanja in mu ni mogoče nuditi sodnega varstva.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 3, 3/1, 3/1-3, 4, 4/1, 4/1-3, 9, 41, 42. ZPRS člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 428, 431, 433, 433/1. ZPP člen 95, 95/1, 98, 98/2, 328.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis spremembe poslovnega naslova v register - naloge AJPES - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.
Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, vendar zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe.
Navedeno ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, v tem postopku pa tudi že predlog za odlog izvršbe, o katerem bo sodišče prve stopnje še odločalo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v nadaljevanju presoditi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Odlog izvršbe pa je dopusten tudi na podlagi splošnih določb ZIZ. Če bo sodišče ugotovilo, da že klasični instituti odloga izvršbe zadoščajo za odlog izvršbe, se mu z vprašanjem nedopustnih pogodbenih pogojev (oziroma predpostavke le-teh: informacijska asimetrija, toksičnost kredita ...) ne bo niti treba ukvarjati.
Pravilna je tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Dolžnica je v ugovoru podala zelo vsebinske ugovorne razloge. Ugovarjala je ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, ničnost zaradi oderuštva, zatrjevala, da je upnica razdrla pogodbo, da celo ni uresničen pogoj za izvršbo, opozorila na odločbo višjega sodišča. Upnica je stranka postopka, ima pravico, da na pravno pomembne pritožbene navedbe odgovori, opozori na dejstva, poda lastno materialnopravno prepričanje in tako skuša (tako kot prej dolžnica) vplivati na odločitev sodišča. To je zlasti pomembno pred sodiščem prve stopnje. Zato so bili stroški, ki jih je imela upnica z odgovorom, potrebni stroški.
OZ člen 79, 909, 911, 919. Posebne uzance v gostinstvu (1995) uzanca 67.
pravna narava pogodbe - alotmajska pogodba - pisna oblika - pogodba o hotelskih storitvah - opustitev odpovedi rezervacije - pravica do odstopa od najetih nastanitvenih zmogljivosti - denarna odškodnina - omejitev odškodnine - dobri poslovnimi običaji - gostinstvo - uporaba uzanc
Kolikor bi se za razmerje med pravdnima strankama (smiselno) uporabljala določila alotmajske pogodbe, bi opustitev odpovedi rezervacije s strani tožeče stranke lahko imela za posledico plačilo celotnih najetih nastanitvenih zmogljivosti ne glede na to, ali so bile dejansko izkoriščene s strani gostov, za katere so bile rezervirane. V skladu z 911. členom OZ je namreč agencija (tožeča stranka) dolžna obveščati gostinca (toženo stranko) o zasedanju nastanitvenih zmogljivosti. Če tega ne stori, če hotelirja (vnaprej) ne obvesti, da ne more zasesti vseh najetih nastanitvenih zmogljivosti, ali, če od uporabe najetih nastanitvenih zmogljivosti začasno ne odstopi v skladu z 919. členom OZ, bi gostincu - hotelirju dejansko lahko nastala škoda zaradi neizkoriščenih nastanitvenih zmogljivosti v polni višini cene nastanitve. Bistveno za alotmajsko pogodbo je namreč, da agencija prevzame popoln nadzor nad najetimi zmogljivostmi in da z njimi upravlja, zato se temu ustrezno zmanjša skrb hotelirja za zmogljivosti, ki jih je oddal z alotmajsko pogodbo.
Obravnavanemu razmerju je po mnenju pritožbenega sodišča mnogo bližja pogodba o hotelskih storitvah, ki je sicer urejena v Posebnih uzancah v gostinstvu. Četudi v obravnavanem primeru njihova uporaba med strankama ni bila dogovorjena niti ne izhaja iz okoliščin primera, da sta jih imeli v mislih, so v uzancah zapisani dobri poslovni običaji in pravila poštenih praks, ki naj veljajo na obravnavanem področju. Zato pritožbeno sodišče kljub temu opozarja na pravilo omejitve odškodnine, zapisano v 67. določilu PUG, ki se ne sklada s stališčem tožene stranke v tem postopku, da je že zgolj z rezervacijo nastanitve, t.j z nudenjem rezerviranih hotelskih zmogljivosti na razpolago tožeči stranki, izpolnila svojo obveznost do tožeče stranke. Citirana določba namreč določa, da je gostinec, če se rezervacija odpove z zamudo ali sploh ne, upravičen (le) do odškodnine v višini cene pogodbenih storitev za tri dni, če gre za več kot tridnevno bivanje v glavni sezoni. Hotelir/gostinec bi torej lahko v primeru, ko se stranki za uporabo uzanc nista dogovorili, kvečjemu uveljavljal višjo odškodnino, vendar pa zgolj zaradi opustitve odpovedi rezervacije nikakor ni (avtomatično) upravičen do plačila vseh naročenih, vendar neopravljenih storitev. Hotelir je torej dolžan sam skrbeti za ustrezno zasedenost svojih kapacitet, kar med drugim pomeni, da mora spremljati tudi izvrševanje rezervacij ter v najkrajšem možnem času ustrezno ukrepati, če se gostje ob času ne pojavijo.
Preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dožan vedeti, da je pooblastilo preklicano.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 23. OZ člen 360. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - upravičenec do odškodnine - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - nepremagljive ovire kot pravni standard
Z uveljavitvijo ZUSDDD-B dne 24. 7. 2010 je bila omogočena ureditev statusa za celotno obdobje od izbrisa vsem izbrisanim osebam, ki si pred tem še niso uredile statusa za nazaj ali jim še ni bila izdana dopolnilna odločba. Pravna negotovost tožnice glede njene pravice za ureditev statusa za celotno obdobje izbrisa je bila torej odpravljena z uveljavitvijo ZUSDDD-B.
sklenitev pogodbe - obličnost - sprememba dolžnika - prenos pogodbe - prevzem dolga - razdrtje pogodbe - vračilo avansa
Toženec je pasivno legitimiran zato, ker je tožeči stranki podal ponudbo za izvedbo projekta, ki jo je tožeča stranka tudi sprejela, s čimer je bila med njima sklenjena pogodba. OZ ne zahteva obličnosti navedenih pogodb niti obličnega soglasja upnika, vendar pa je zaradi odsotnosti obličnosti stranka, ki bi ji bila v prid, v težjem in ne lažjem procesnem položaju.
Pogodbe, ki je bila že razdrta, si tudi v primeru, če se upnik naknadno premisli in dolžniku ponudi še dodaten rok za izpolnitev, ne obnovi. V takšnem primeru se nov predlog upnika šteje kot nova ponudba k sklenitvi pogodbe.