DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032972
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 86, 86/1, 538, 538/1. ZPP člen 7, 8, 360, 360/1. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 7, 33, 40, 40-4. ZZZDR člen 84. DZ člen 110. ZOR člen 51, 51/1, 111, 210, 210/4.
darilna pogodba - zemljiškoknjižno dovolilo - zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - realizacija darilne pogodbe - novejša sodna praksa - ugovor nenastale pravice - ničnost darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - nedopusten nagib - kavza pri darilu - odpadla pravna podlaga (causa) - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - razveljavitev pogodbe - prenehanje veljavnosti pravnega posla - vračilo darila - trditvena podlaga strank - izročitev nepremičnine v posest - darilo enemu od zakoncev
Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033259
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1. ZPP člen 124, 214, 214/2, 224, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 8. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobroverni pridobitelj - raziskovalna dolžnost - stečajni postopek - tek priposestvovalne dobe - prenehanje stvarne služnosti - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - javna listina - podpis zapisnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 6. 2007 postala lastnika nepremičnine 372/19 k.o. X, hkrati pa je bilo v kupoprodajni pogodbi, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (1. člen pogodbe), določeno, da je poleg enostanovanjskega trojčka predmet nakupa tudi zunanja prometna in komunalna ureditev, zgrajena do III. podaljšane gradbene faze in s pripadajočim zemljiščem in da je na podlagi elaborata o delitvi parcel nastala nova parcela 372/20 k.o. X, ki bo predstavljala dovozno obračališče in cesto po severni strani parcel 372/1 in 272/2 k.o. X. Drugi člen pogodbe določa enako, da je predmet nakupa poleg zemljišča 372/19 tudi pripadajoča zunanja, prometna in komunalna ureditev. Glede na to, da je bil lastnik parcele 372/20 prodajalec, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je dobrovernost tožnikov kot izvrševalcev stvarne služnosti utemeljena na pogodbeni pravni podlagi, saj navedena pogodbena določila predstavljajo soglasje prodajalca za trajno uporabo parcelne številke 327/20 za hojo in vožnjo po cesti in obračališču.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je parc. št. 372/20 predstavljala asfaltirano cesto in obračališče, ki je hkrati predstavljala edino povezavo tožnikov s cesto 371/1 in 1810/29 k.o. X, je ta okoliščina terjala od toženke oziroma njene pravne prednice opravo potrebnih poizvedb glede statusa zemljišča, česar pa ni storila. Situacija v naravi bi morala pri toženki in njeni pravni prednici vzbuditi dvom o pravilnosti podatkov zemljiške knjige glede neobremenjenosti parc. št. 372/20, ker pa toženka svoje raziskovalne dolžnosti ni opravila, se ni mogla v dobri veri zanesti na pravilnost podatkov v zemljiški knjigi, zato se toženka tudi neutemeljeno sklicuje na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je bil od spornega dne dalje odsoten z dela, huje in naklepno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj več kot pet delovnih dni ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Tožnik je poznal določbo podjetniške kolektivne pogodbe, vedel je, da mora pred nastopom dopusta pridobiti pisno soglasje direktorja oziroma neposredno nadrejenega, in da je izraba letnega dopusta brez predhodnega pisnega soglasja neopravičen izostanek z dela, zaradi katerega se lahko delavcu odpove pogodba o zaposlitvi. To pa je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da so bili očitki v nezaupnici očitno neutemeljeni. Zato je tožniku pravilno dosojena pogodbeno določena odpravnina.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212, 337, 337/1. URS člen 23.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva
Stranka (zavezanec), ki želi olajšavo pri svoji obveznosti do Republike Slovenije (ta je v plačilu sodne takse), nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
V primeru, ko stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu (v sicer formalno popolnem predlogu), nikakor ni naloga sodišča, da stranko poziva, naj pojasni, s kakšnim premoženjem dejansko razpolaga in ali bi slednjega lahko (delno) porabila za plačilo takse oziroma, zakaj tega ne more.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4.. ZZ člen 55.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - pravna oseba - izbris iz registra - pravno nasledstvo
Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.
Pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane v stanovanju, se upoštevajo stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok ali drugih oseb, če skupaj živijo ter druge okoliščine primera. Sodišče je za te okoliščine pravilno štelo: premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Primerjava vseh okoliščin primera pokaže, da je predlagateljica izkazala večje potrebe po dodelitvi najemniškega stanovanja.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodba - sklenitev sporazuma - avtonomno materialno pravo - vsebina dogovora - pogodbena obveznost - plačilo za opravljene storitve - plačilo za izvedeno delo - razlaga pogodbenega določila
Pravdni stranki sta sklenili Sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja v obliki notarskega zapisa. V njej določeno med pravdnima strankama sporno pogodbeno določilo predstavlja avtonomno materialno pravo. Za razsojo v tej zadevi je zato ključna razlaga navedenega določila. OZ v 82. členu določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ.
S pogodbenimi določili stranki sami določita konkretna pravna pravila, ki ju medsebojno zavezujejo, zato je pogodba primarni pravni vir za presojo medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank. Tipska pravila OZ se za presojo vsebine razmerja uporabljajo podrejeno, to je takrat, ko pogodbeni stranki konkretnega pravnega pravila za določen položaj, ki nastane, ko nastopijo določena pravna dejstva, vsebovana v hipotezi pravnega pravila, določenega v OZ, s pogodbo nista uredili. Uporaba pogodbe zato pomeni uporabo konkretnih posamičnih pravnih pravil, dogovorjenih v pogodbi. Za materialnopravno pravilno razsojo je torej treba ugotoviti vsebino navedenega pogodbenega določila. Glede na to, da je Sporazum sklenjen v pisni obliki, je pri tem treba upoštevati tudi domnevo o popolnosti listine in šteti, da so vsebina med pravdnima strankama dogovorjenega razmerja v zvezi s sončno elektrarno le v sporazumu zapisana pravila.
Podlage, da bi tožnica od toženca na podlagi spornega pogodbenega določila zahtevala direktno plačilo za svoje delo (za storitve, ki jih je opravila za in zaradi delovanja sončne elektrarne (redno mesečno vodi poslovne knjige, knjiži prejete in izdane račune, nakazuje prispevke za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, kvartalno nakazuje pavšal dohodnine itd.)), nima.
ZD člen 133, 137, 137/2. ZPP člen 337, 337/1. ZN člen 47, 52.
dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odpoved neuvedenemu dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis listine - obličnost izjave - pravne posledice odpovedi neuvedenemu dedovanju - oseba, ki ni dedič
ZD izjemoma dopušča, da se lahko potomec v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti (drugi odstavek 137. člena ZD). Zaradi izjemnosti takšnega sporazuma je za njegovo veljavnost potrebno, da je sestavljen v obliki notarskega zapisa (3. točka prvega odstavka 47. člena ZN), prav tako pa morata pri sestavi notarskega zapisa odpovedi neuvedenemu dedovanju sodelovati dve zapisni priči (1. točka prvega odstavka 52. člena ZN). Iz predloženega dokaza izhaja, da je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno vsem obličnostnim zahtevam, dedič D. D. pa pritožnikovim navedbam v pritožbenem postopku ni oporekal. Posledica pogodbe o odpovedi neuvedenemu dedovanju je podobno kot pri odpovedi dediščini, ki je podana po zapustnikovi smrti (133. člen ZD), v tem, da se šteje, kot da je potomec umrl pred zapustnikom. Zato se odpovedujoči potomec ne upošteva pri ugotavljanju kroga oseb, ki so poklicane k dedovanju, prav tako ne pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izločitev izvedenca - napake volje
Ugovori tožnika o tem, da že pred kritičnim dogodkom ni bil sposoben za voznika tovornega vozila, ne morejo avtomatsko pomeniti, da v kritičnem obdobju ni bil sposoben razumeti svojih dejanj podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033086
OZ člen 101, 111, 111/2, 111/3. ZZK-1 člen 124.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dvostranska pogodba - razvezana pogodba - učinki razvezane pogodbe - sočasna izpolnitev - vrnitev danega - vrnitev kupnine - načelo formalnosti postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Po določbi drugega odstavka 111. člena OZ ima stranka v primeru, če je popolnoma ali delno izpolnila pogodbo, ki je razvezana, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, pa v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb – torej (tudi) pravila sočasne izpolnitve (101. člen OZ). Zaradi razveljavitve pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja.
ZKP člen 96, 96/2. ZST-1 člen 11, 11/2, 12, 12/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-4. ZSVarPre člen 27, 27/1. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6a.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi - vrednost lastninskega deleža
Vrednost gospodarskih družb se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence Javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanem za znesek dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Ta vrednost se določa na podlagi 6.a člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034910
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 171, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD-1 člen 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vzročna zveza - dokazni standard - viličar - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost
Tudi če je izvedenec za varstvo pri delu ugotovil, da je tožnik opravil usposabljanje za varno delo in je bil usposobljen za opravljanje dela po zahtevah 24. člena ZVZD-1, da so bile transportne poti ustrezno označene, delovno mesto oziroma območje varno urejeno, osvetljenost na transportni poti pa ustrezna, je bistveno, da je drugotoženka odredila delo dvema delavcema v nevarnem območju delovanja viličarja. Ni namreč poskrbela, oziroma z ustreznim nadzorom preprečila, da se tožnik ne bi nahajal v območju, v katerem lahko pri padcu tovora z viličarja pride do poškodbe. Glede na to, da sta tako tožnik kot sodelavec morala delo opravljati na način, da se je tožnik nahajal preblizu viličarja, so protispisne pritožbene navedbe, da drugotoženka delavcem ni nikoli odrejala dela na način, da bi se morala oba delavca hkrati nahajati na delovnem območju viličarja, niti ni bil delavni proces tako organiziran, da bi bilo to potrebno.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka za nastanek poškodbe v smislu določbe tretjega odstavka 153. člena in prvega odstavka 171. člena OZ, saj mu ni mogoče očitati neskrbnosti za to, da se je tedaj tam nahajal.
V odškodninskem pravu velja pravilo krivdne odgovornosti, odgovornost ne glede na krivdo pa je izjema, ki zato že v izhodišču narekuje utesnjujoč razlagalni pristop. To potrjuje tudi definicija objektivne odgovornosti kot odgovornosti za škodo od dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico (2. odstavek 131. člena OZ). Ne sme torej iti za običajno nevarne stvari in dejavnosti, ki smo jim običajno izpostavljeni in ki ne predstavljajo resne grožnje za življenje, zdravje in premoženje ljudi. Prav tak pravni položaj je podan v konkretnem primeru, saj bi z upoštevanjem varnostne razdalje delo potekalo brez večje povečane nevarnosti. V primeru upoštevanja varnostne razdalje oziroma gabaritov, ki določajo nevarno območje delovanja stroja, namreč iz dejavnosti delovanja in premikanja ročnega viličarja ne izhaja večja nevarnost za okolico.
ZJU člen 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
premestitev na drugo delovno mesto
Tožena stranka je premestitev utemeljevala z delovnimi potrebami oziroma oceno predstojnika, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa (3. točka prvega odstavka 149. člena ZJU). Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve tožene stranke, ki samostojno presodi, s kakšno kadrovsko zasedbo delovnih mest bo najbolj uspešno izvajala zastavljene naloge, vendar pa morajo biti razlogi premestitve, s katerimi je utemeljevala izpodbijana sklepa, resnični in ne navidezni. Sodišče prve stopnje je v tem sporu moralo preveriti resničnost razloga za premestitev tožnika, kot izhaja iz odločb tožene stranke. Pravilno je zato sodišče ugotavljalo, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bil razlog za premestitev zgolj navidezen, da je obstajal torej drug, dejanski razlog za premestitev, kot je v postopku trdil tožnik.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - krog dedičev - član agrarne skupnosti - uveljavljanje nujnega deleža - nujni delež v gotovini - določitev deležev - odstop dednega deleža
V obravnavani zadevi gre za t.i. prvo dedovanje premoženja v agrarni skupnosti oziroma za dedovanje po zapustnici, ki so ji bile vrnjene premoženjske pravice kot članici agrarne skupnosti Pašna skupnost X. na podlagi 8. člena ZPVAS in je bila ob vrnitvi premoženja že mrtva. Po navedenem zakonskem določilu premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034880
OZ člen 179, 182. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZBPP člen 46.
stečajni postopek nad toženo stranko - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - osnovni seznam preizkušenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - ugotovitev višine odškodnine - višina denarne odškodnine - padec z višine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - načelo individualizacije - prenizka odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava
Odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prenizka, saj je sodišče premalo upoštevalo, da je poškodba bistveno spremenila njegovo življenje in ga zato znatno prikrajšala pri vseh njegovih življenjskih, zlasti pa delovnih in pridobitnih aktivnostih. Upoštevaje ugotovljeno tožnikovo stanje, ki je predčasno vplivalo na izgubo njegovih delovnih sposobnosti in splošno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je sodišče premajhno pozornost posvetilo obsegu trajnih posledic, ki so zmanjšale kvaliteto tožnikovo življenja, in intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih zaradi tega trpi. Zato je bilo treba dosojeno odškodnino zvišati za 7.500,00 EUR (na 25.5000,00 EUR).
V sodbi sicer res ni konkretizirane primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Vendar je sprejeto odločitev spričo javno dostopnih računalniških in knjižnih baz sodne prakse kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi takšne obrazložitve ni, o čemer se je sodna praksa že izrekla.
OZ člen 168, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12. ZPP člen 213, 254, 254/3.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - vzrok za nastanek škode - odvodnjavanje meteornih voda - zamakanje - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - dolžnostno ravnanje - neskladna gradnja - ocena stroškov - pravno pomembno dejstvo - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - imenovanje novega izvedenca
Napačno je materialnopravno izhodišče izpodbijane sodbe, da bi moral tožnik na svojem objektu izvesti hidroizolacijo in pri gradnji uporabiti kvalitetnejši beton. To bi bil dolžan storiti, če bi mu tako nalagal veljaven pravni red (česar toženec ni zatrjeval), ne pa kot odziv na gradnjo na sosednjem zemljišču. Tožnikova opustitev bi bila torej lahko upoštevna le, če bi mu pravni red nalagal določeno dolžnostno ravnanje. Ker pa tožnik ni opustil kakšnega dolžnostnega ravnanja, ni podlage za njegovo soodgovornost. Toženčeva gradnja, ki je vplivala na pot meteornih voda, je bila edini (izključni) pravno relevantni vzrok za nastanek škode (če te gradnje ne bi bilo, oziroma, če bi bila gradnja izvedena tako, da bi predvidela ustrezno odvodnjavanje meteornih voda, najverjetneje ne bi prišlo do zamakanja).
Dokaz o tem, da je gradnja skladna, graditelja še ne oprosti odškodninske odgovornosti za nastalo škodo. Škoda namreč lahko izvira tudi iz gradnje, ki je izvedena v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Izven postopka pridobljeno mnenje ne zagotavlja nepristranskosti (izvedenca) in kontradiktornosti, zato lahko predstavlja le del strankinih navedb. Upoštevanje izpovedbe osebe, ki je takšno mnenje izdelala, oziroma obrazložila, bi predstavljalo obid tega pravila.
Ker nastala škoda še ni bila odpravljena, je ocena stroškov sanacije (in v njej predviden način sanacije), ki jo je po več ogledih stanja na terenu na podlagi svojega znanja in izkušenj izdelal izvedenec, v tem postopku edina podlaga za odločanje o višini odškodninskega zahtevka.
obstoj delovnega razmerja - vmesna sodba - rok za sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - pogodbeno opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja zmotno kot bistveno štelo ugotovitev, da je tožena stranka tožniku za posamezne predstave zagotovila in plačala nastanitev. Zagotavljanje nastanitve gostujočim avtorjem (umetnikom) s strani naročnika ni neobičajno, pri čemer je sodišče prve stopnje v zvezi s tem spregledalo izpoved priče, da je tožena stranka stanovanje zagotavljala samo pogodbenim sodelavcem, ne pa tudi zaposlenim solistom. Na pogodbeno sodelovanje in ne na obstoj delovnega razmerja pa kaže tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku honorarja za opravljeno delo ni izplačevala mesečno, kot se plačuje plača delavcu v delovnem razmerju.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-3, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - izvedensko mnenje - študij spisa - preučitev dokumentacije - dodatna dokumentacija - dopolnilno izvedensko mnenje - dodatno izvedensko mnenje
Mnenje je natančno in strokovno, zato je brez osnove pomislek iz odgovora na pritožbo, da izvedenec do nagrade ne bi bil upravičen. Nestrinjanje z mnenjem ni razlog za odrekanje plačila izvedencu. Dodatno izvedensko delo je bilo potrebno zaradi dodatnih vprašanj, ki sta jih stranki izpostavili po pregledu osnovnega mnenja, in ne zaradi pomanjkljivosti osnovnega izvedenskega mnenja.