dedovanje premoženja agrarne skupnosti - krog dedičev - član agrarne skupnosti - uveljavljanje nujnega deleža - nujni delež v gotovini - določitev deležev - odstop dednega deleža
V obravnavani zadevi gre za t.i. prvo dedovanje premoženja v agrarni skupnosti oziroma za dedovanje po zapustnici, ki so ji bile vrnjene premoženjske pravice kot članici agrarne skupnosti Pašna skupnost X. na podlagi 8. člena ZPVAS in je bila ob vrnitvi premoženja že mrtva. Po navedenem zakonskem določilu premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212, 337, 337/1. URS člen 23.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva
Stranka (zavezanec), ki želi olajšavo pri svoji obveznosti do Republike Slovenije (ta je v plačilu sodne takse), nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
V primeru, ko stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu (v sicer formalno popolnem predlogu), nikakor ni naloga sodišča, da stranko poziva, naj pojasni, s kakšnim premoženjem dejansko razpolaga in ali bi slednjega lahko (delno) porabila za plačilo takse oziroma, zakaj tega ne more.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4.. ZZ člen 55.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - pravna oseba - izbris iz registra - pravno nasledstvo
Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.
Pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane v stanovanju, se upoštevajo stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok ali drugih oseb, če skupaj živijo ter druge okoliščine primera. Sodišče je za te okoliščine pravilno štelo: premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Primerjava vseh okoliščin primera pokaže, da je predlagateljica izkazala večje potrebe po dodelitvi najemniškega stanovanja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034880
OZ člen 179, 182. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZBPP člen 46.
stečajni postopek nad toženo stranko - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - osnovni seznam preizkušenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - ugotovitev višine odškodnine - višina denarne odškodnine - padec z višine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - načelo individualizacije - prenizka odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava
Odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prenizka, saj je sodišče premalo upoštevalo, da je poškodba bistveno spremenila njegovo življenje in ga zato znatno prikrajšala pri vseh njegovih življenjskih, zlasti pa delovnih in pridobitnih aktivnostih. Upoštevaje ugotovljeno tožnikovo stanje, ki je predčasno vplivalo na izgubo njegovih delovnih sposobnosti in splošno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je sodišče premajhno pozornost posvetilo obsegu trajnih posledic, ki so zmanjšale kvaliteto tožnikovo življenja, in intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih zaradi tega trpi. Zato je bilo treba dosojeno odškodnino zvišati za 7.500,00 EUR (na 25.5000,00 EUR).
V sodbi sicer res ni konkretizirane primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Vendar je sprejeto odločitev spričo javno dostopnih računalniških in knjižnih baz sodne prakse kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi takšne obrazložitve ni, o čemer se je sodna praksa že izrekla.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00033145
ZDZdr člen 39.
prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zdravljenje - alkoholizem - vožnja z alkoholiziranim voznikom - agresija
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - uporabnik - delodajalec
Glede na to, da je tožnika drugotožena stranka, ki je bila njegov delodajalec, napotila na delo k prvotoženi stranki na podlagi pogodbe, sklenjene med njima, je bila prvotožena stranka uporabnik. Zaradi tega se je moral tožnik pri njej vključiti v njen delovni proces in delo opravljati po njenih navodilih. Vendar pa je tožnik delo pri uporabniku opravljal zaradi navodil drugotožene stranke na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033086
OZ člen 101, 111, 111/2, 111/3. ZZK-1 člen 124.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dvostranska pogodba - razvezana pogodba - učinki razvezane pogodbe - sočasna izpolnitev - vrnitev danega - vrnitev kupnine - načelo formalnosti postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Po določbi drugega odstavka 111. člena OZ ima stranka v primeru, če je popolnoma ali delno izpolnila pogodbo, ki je razvezana, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, pa v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb – torej (tudi) pravila sočasne izpolnitve (101. člen OZ). Zaradi razveljavitve pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033259
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1. ZPP člen 124, 214, 214/2, 224, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 8. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobroverni pridobitelj - raziskovalna dolžnost - stečajni postopek - tek priposestvovalne dobe - prenehanje stvarne služnosti - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - javna listina - podpis zapisnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 6. 2007 postala lastnika nepremičnine 372/19 k.o. X, hkrati pa je bilo v kupoprodajni pogodbi, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (1. člen pogodbe), določeno, da je poleg enostanovanjskega trojčka predmet nakupa tudi zunanja prometna in komunalna ureditev, zgrajena do III. podaljšane gradbene faze in s pripadajočim zemljiščem in da je na podlagi elaborata o delitvi parcel nastala nova parcela 372/20 k.o. X, ki bo predstavljala dovozno obračališče in cesto po severni strani parcel 372/1 in 272/2 k.o. X. Drugi člen pogodbe določa enako, da je predmet nakupa poleg zemljišča 372/19 tudi pripadajoča zunanja, prometna in komunalna ureditev. Glede na to, da je bil lastnik parcele 372/20 prodajalec, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je dobrovernost tožnikov kot izvrševalcev stvarne služnosti utemeljena na pogodbeni pravni podlagi, saj navedena pogodbena določila predstavljajo soglasje prodajalca za trajno uporabo parcelne številke 327/20 za hojo in vožnjo po cesti in obračališču.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je parc. št. 372/20 predstavljala asfaltirano cesto in obračališče, ki je hkrati predstavljala edino povezavo tožnikov s cesto 371/1 in 1810/29 k.o. X, je ta okoliščina terjala od toženke oziroma njene pravne prednice opravo potrebnih poizvedb glede statusa zemljišča, česar pa ni storila. Situacija v naravi bi morala pri toženki in njeni pravni prednici vzbuditi dvom o pravilnosti podatkov zemljiške knjige glede neobremenjenosti parc. št. 372/20, ker pa toženka svoje raziskovalne dolžnosti ni opravila, se ni mogla v dobri veri zanesti na pravilnost podatkov v zemljiški knjigi, zato se toženka tudi neutemeljeno sklicuje na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ.
ZJU člen 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
premestitev na drugo delovno mesto
Tožena stranka je premestitev utemeljevala z delovnimi potrebami oziroma oceno predstojnika, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa (3. točka prvega odstavka 149. člena ZJU). Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve tožene stranke, ki samostojno presodi, s kakšno kadrovsko zasedbo delovnih mest bo najbolj uspešno izvajala zastavljene naloge, vendar pa morajo biti razlogi premestitve, s katerimi je utemeljevala izpodbijana sklepa, resnični in ne navidezni. Sodišče prve stopnje je v tem sporu moralo preveriti resničnost razloga za premestitev tožnika, kot izhaja iz odločb tožene stranke. Pravilno je zato sodišče ugotavljalo, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bil razlog za premestitev zgolj navidezen, da je obstajal torej drug, dejanski razlog za premestitev, kot je v postopku trdil tožnik.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032972
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 86, 86/1, 538, 538/1. ZPP člen 7, 8, 360, 360/1. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 7, 33, 40, 40-4. ZZZDR člen 84. DZ člen 110. ZOR člen 51, 51/1, 111, 210, 210/4.
darilna pogodba - zemljiškoknjižno dovolilo - zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - realizacija darilne pogodbe - novejša sodna praksa - ugovor nenastale pravice - ničnost darilne pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - nedopusten nagib - kavza pri darilu - odpadla pravna podlaga (causa) - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - razveljavitev pogodbe - prenehanje veljavnosti pravnega posla - vračilo darila - trditvena podlaga strank - izročitev nepremičnine v posest - darilo enemu od zakoncev
Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da so bili očitki v nezaupnici očitno neutemeljeni. Zato je tožniku pravilno dosojena pogodbeno določena odpravnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033085
OZ člen 111, 111/2, 468, 468/1, 468/1-3. ZPP člen 311.
odstop od pogodbe - dvostranska pogodba - učinki razvezane pogodbe - kupnina - vrnitev kupnine - upoštevanje delnega plačila - stanje ob koncu glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je bilo pri svoji odločitvi dolžno upoštevati vsa plačila tožene stranke, ki so bila izvršena do zaključka glavne obravnave na prvi stopnji. Kasnejšega plačila tožene stranke, ki ga je tožena stranka izvršila po izdaji in prejemu sodbe sodišča prve stopnje, sodišče prve stopnje ni smelo in ni moglo upoštevati. Bo pa to plačilo dolžna upoštevati tožeča stranka pri izračunu preostanka dolga tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034910
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 171, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD-1 člen 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vzročna zveza - dokazni standard - viličar - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost
Tudi če je izvedenec za varstvo pri delu ugotovil, da je tožnik opravil usposabljanje za varno delo in je bil usposobljen za opravljanje dela po zahtevah 24. člena ZVZD-1, da so bile transportne poti ustrezno označene, delovno mesto oziroma območje varno urejeno, osvetljenost na transportni poti pa ustrezna, je bistveno, da je drugotoženka odredila delo dvema delavcema v nevarnem območju delovanja viličarja. Ni namreč poskrbela, oziroma z ustreznim nadzorom preprečila, da se tožnik ne bi nahajal v območju, v katerem lahko pri padcu tovora z viličarja pride do poškodbe. Glede na to, da sta tako tožnik kot sodelavec morala delo opravljati na način, da se je tožnik nahajal preblizu viličarja, so protispisne pritožbene navedbe, da drugotoženka delavcem ni nikoli odrejala dela na način, da bi se morala oba delavca hkrati nahajati na delovnem območju viličarja, niti ni bil delavni proces tako organiziran, da bi bilo to potrebno.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka za nastanek poškodbe v smislu določbe tretjega odstavka 153. člena in prvega odstavka 171. člena OZ, saj mu ni mogoče očitati neskrbnosti za to, da se je tedaj tam nahajal.
V odškodninskem pravu velja pravilo krivdne odgovornosti, odgovornost ne glede na krivdo pa je izjema, ki zato že v izhodišču narekuje utesnjujoč razlagalni pristop. To potrjuje tudi definicija objektivne odgovornosti kot odgovornosti za škodo od dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico (2. odstavek 131. člena OZ). Ne sme torej iti za običajno nevarne stvari in dejavnosti, ki smo jim običajno izpostavljeni in ki ne predstavljajo resne grožnje za življenje, zdravje in premoženje ljudi. Prav tak pravni položaj je podan v konkretnem primeru, saj bi z upoštevanjem varnostne razdalje delo potekalo brez večje povečane nevarnosti. V primeru upoštevanja varnostne razdalje oziroma gabaritov, ki določajo nevarno območje delovanja stroja, namreč iz dejavnosti delovanja in premikanja ročnega viličarja ne izhaja večja nevarnost za okolico.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je bil od spornega dne dalje odsoten z dela, huje in naklepno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj več kot pet delovnih dni ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Tožnik je poznal določbo podjetniške kolektivne pogodbe, vedel je, da mora pred nastopom dopusta pridobiti pisno soglasje direktorja oziroma neposredno nadrejenega, in da je izraba letnega dopusta brez predhodnega pisnega soglasja neopravičen izostanek z dela, zaradi katerega se lahko delavcu odpove pogodba o zaposlitvi. To pa je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izločitev izvedenca - napake volje
Ugovori tožnika o tem, da že pred kritičnim dogodkom ni bil sposoben za voznika tovornega vozila, ne morejo avtomatsko pomeniti, da v kritičnem obdobju ni bil sposoben razumeti svojih dejanj podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
Ob zaključku, da je podana resna in konkretna obdolženčeva ponovitvena nevarnost, ko je sodišče imelo pred očmi serijo očitanih mu kaznivih dejanj, izvršenih v kratkem obdobju in celo tekom preizkusne dobe, ter upoštevaje obdolženčevo kriminalno udeležbo v preteklosti, se tudi zaključek o neogibni potrebnosti pripora izkaže kot povsem utemeljen. Tudi po sodbi pritožbenega sodišča tako intenzivne ponovitvene nevarnosti ni moč preprečiti z milejšimi ukrepi, niti s pritožbeno predlaganim hišnim priporom. Če pretnja izvršitve zaporne kazni ni bila garant za preprečitev kriminalnega recidiva, tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni moč utemeljeno pričakovati, da bi obdolženec spoštoval pravila hišnega pripora in da bi bil ta nadomestni ukrep zadosten ukrep za preprečitev njegove ponovitvene nevarnosti.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je tožnikove navedbe glede sestankov zavrnilo z ugotovitvijo, da so bile delovne naloge in obveznosti vnaprej določene s tedenskimi in mesečnim razporedom, in da so bili sestanki namenjeni le krajšim informacijam, povezanim z nemotenim delovanjem vojaške misije. Vendar pa je tožnik v zvezi s sestanki zatrjeval (in izpovedal), da je s poveljnikom voda vsakodnevno opravljal sestanke, na katerih je prevzemal naloge in mu poročal o izvršenih nalogah, da mu je pomagal pri načrtovanju in usposabljanju ter da je v času odsotnosti poveljnika voda vodil sestanke s podrejenimi vojaki. Tožnik je torej zatrjeval dodatne obveznosti iz naslova opravljanja specifične funkcije na misiji, kar je tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS iz sodbe opr. št. VIII Ips 54/2019 z dne 3. 12. 2019 lahko bistveno pri presoji kršitve pravice do tedenskega počitka zaradi udeležbe na sestankih. Sodišče prve stopnje bi zato do teh navedb moralo zavzeti jasno stališče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00033339
ZKP člen 148, 148/4, 358, 358-3.
privilegij zoper samoobtožbo - davčni postopek - zbiranje podatkov - pojasnilna dolžnost - krivda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi listinskih podatkov in izpovedbe priče C. C. je zaenkrat mogoče ugotoviti, da je davčni organ v postopku delnega nadzora poslovanja in davčnem inšpekcijskem postopku, ki sta bila začeta na podlagi mednarodne izmenjave podatkov davčnih organov, zaznal nepravilnosti pri obračunavanju oziroma plačevanju različnih vrst davkov v zvezi s poslovanjem davčnega zavezanca X. d. o. o. in v skladu z zakonsko obveznostjo (člen 145 ZKP) o sumu storitve kaznivih dejanj obvestil policijo. Razpoložljivo dokazno gradivo, upoštevaje že časovno distanco med naznanitvijo suma storitve kaznivih dejanj s strani davčnega organa ter pričetkom policijskih aktivnosti in neizkazanost morebitnega usmerjanja davčnega organa s strani organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ne upravičuje ocene prvostopenjskega sodišča, da je davčni organ vodil prikrito preiskavo zoper obdolženca zaradi določenih kaznivih dejanj, torej pod krinko lastnega nekazenskega postopka, zato da bi se na ta način policija izognila privilegiju zoper samoobtožbo, ki pritiče osumljencu v predkazenskem postopku.
Pritrditi je pritožniku, da v do sedaj izvedenem dokaznem postopku ni mogoče prepoznati konkretne in določne dejstvene podlage, ki bi kazala na to, da je davčni organ že po dejanskem začetku (pred)kazenskega postopka usmerjeno zbiral podatke za kasnejši formalni policijski postopek, kar šele bi lahko razširilo domet prepovedi izsiljevanja samoobremenjujočih izjav oziroma predložitve samoobremenjujočih dokumentov tudi na davčni postopek. Kot vprašljiv se izkazuje tudi dokazni zaključek v sodbi sodišča prve stopnje, da obstaja resen dvom o dejanskem motivu obdolžencev za neizpolnitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti v davčnem postopku; nenazadnje sta bila obdolženca seznanjena, da se v zvezi s poslovanjem gospodarske družbe X. d. o. o. vodi davčni postopek zaradi davčne kontrole in davčnega nadzora, na kar upravičeno opozarja tožilec v pritožbi.
Dejansko stanje je glede bistvenega vprašanja, ki se nanaša na realni začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca oziroma usmerjenost delovanja davčnega organa v zbiranje podatkov za kazenski postopek zoper obdolženca, ostalo nepopolno ugotovljeno.