plačilo odškodnine - padec med hojo - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovana odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje zavarovanke - skrbnost povprečnega človeka - predvidljiva posledica - nesrečno naključje
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru padca zaradi zdrsa na spolzkih tleh, ne gre za objektivno odgovornost. To zato, ker nevarnost nastanka škode ne izhaja iz stvari ali dejavnosti same, pač pa do nje pride zaradi ravnanja neke osebe. Tako dejansko stanje je mogoče subsumirati pod krivdno odškodninsko odgovornost po prvem odstaveku 131. člena OZ in ne pod odškodninsko odgovornost po načelu vzročnosti (drugi odstavek 131. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035313
ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2. ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 142.
zamudna sodba - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - kraj dejanskega bivanja - fikcija vročitve zamudne sodbe - vročitev v hišni predalčnik - napaka pri vročanju - osebni stečaj - vročanje stečajnemu upravitelju
ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).
Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe, je, da je bila stranki odločba (pravilno) vročena. Pogoj za pravilno vročitev pa je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.
Ob dopolnjenih 65 letih starosti, vendar le 10 letih, 4 mesecih in 26 dneh pokojninske dobe pri slovenskem nosilcu zavarovanja (pri nosilcu zavarovanja v BiH tožnica sploh nima pokojninske dobe), ni izpolnjeno nobeno od zakonskih dejanskih stanj iz 27. člena ZPIZ-2 za pravico do starostne pokojne.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izvršilnem postopku je že na konceptualni ravni načelo kontradiktornosti do določenem mere omejeno, saj upnik izterjuje terjatev, za katero že ima izvršilni naslov. ZIZ tudi ne predpisuje obveznega vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo - glede na vsebino ugovora in vsebino upnikovega odgovora na ta odgovor - dalo dolžniku možnost izjave v zvezi s to vlogo. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev njenih pravicah in obveznostih.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00035071
ZZZDR-UPB1 člen 59.. DZ člen 74.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prispevek zakoncev - obrazložitev sodne odločbe
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju sicer niso primerne (potrebne) eksaktne računske operacije in relacije, vendar pa mora sodišče vsaj opisno pojasniti, kako je prispevke zakoncev (v različnih oblikah) medsebojno primerjalo, tehtalo in upoštevalo. Odločitev sodišča mora biti objektivno preverljiva, zaključki pa jasno formulirani, saj je le v tem primeru strankam zagotovljena možnost vsebinskega preizkusa sodne odločbe.
ZPP člen 10, 80, 206, 206/1, 206/1-3.. ZNP-1 člen 57.. DZ člen 295.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V teku je postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Iz navedb tožene stranke, izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo in priče ter listin, na podlagi katerih je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, izhaja, da tožena stranka ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta, na katero bi lahko razporedila tožnico ob upoštevanju omejitev iz pravnomočno odpravljene odločbe ZPIZ. Ker tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno omejitvam iz odpravljene odločbe ZPIZ, tudi ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta po pravnomočni sodbi, s katero so bile poleg omejitev iz odpravljene odločbe ugotovljene še dodatne (strožje) omejitve za tožnico primernega dela in tudi skrajšani delovni čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00037796
URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPP člen 154, 154/1, 286, 286/3. OZ člen 378.
ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - zavrnitev tožbenega zahtevka - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - profesionalna skrbnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nov dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - breme tveganj - povečano tveganje - konverzija - nesklepčna tožba - končni uspeh stranke v pravdi
V konkretnem primeru tožnica iz več razlogov ni dokazala, da bi bilo med pravicami in obveznostmi strank podano znatno neravnotežje.
Tožnica ne uveljavlja, da ni vedela, da se vrednost CHF lahko okrepi in da se posledično lahko zviša višina anuitete, preračunana v evre. Ker je torej določeno mero tveganja vedoma sprejela, ji ni mogla nastati škoda v višini razlike med plačanimi zneski glede na spremenjene tečaje in tem, kar bi bila dolžna ob upoštevanju tečaja, veljavnega ob sklenitvi pogodbe. Na to je toženka opozorila, a svojih trditev ni dopolnila. Ker je tožba ostala nesklepčna, se ni treba izreči o tem, ali je bilo toženkino pojasnilo nepopolno in zaradi tega njeno ravnanje nedopustno.
Tožnica je imela tako glede na časovni razmik med prvim in drugim narokom v drugem sojenju kot tudi glede na datum izjave na razpolago dovolj časa, da bi izjavo predložila v roku, določenem za predložitev novih dokazov. Ob jasni vnaprej napovedani in dovolj oddaljeni časovni točki, do katere je imela možnost predložiti novo procesno gradivo, njeno sklicevanje na pomembnost dokaza izgubi težo. Glede na to, da bi terjala izvedbo še enega naroka, so dovolj prepričljivi tudi razlogi, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem priče podaljšala postopek.
Glede na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 63/2018, lahko zavod za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje denarne dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja dajatve, odloča o preplačilu in vračilu sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje. Po stališču revizijskega sodišča je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le, če so še naprej izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pravni in dejanski pogoji za priznanje in izplačevanje, torej uživanje že priznane pokojninske dajatve. Če nastane novo dejstvo med izplačevanjem denarne dajatve, je to lahko podlaga za novo upravno odločbo o neobstoju pravice do izplačevanja. Navedeno pravno posledico je nosilec zavarovanja dolžan ugotoviti ob spremembi dejanskih okoliščin priznane pravice in na temelju 194. člena ZPIZ-2 izdati odločbo o preplačilu. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3, 31/2.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/3.
denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnik živi v stanovanju staršev, ki sicer bivajo drugje. Z njimi pa nima sklenjene najemne pogodbe. Organ zato meni, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da se mu zato denarna socialna pomoč zniža za 15 %. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje je tožnik že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo zatrjeval in predložil dokazila o tem, da nima zagotovljenega bivanja, saj naj bi sam plačeval stroške, vezane na stanovanje. Drugostopenjski organ pa se do navedenega sploh ni opredelil, temveč iz obrazložitve zgolj izhaja, da ima CSD pooblastilo, da na podlagi 31. člena ZSVarPre lahko odloči, da se denarna socialna pomoč lahko dodeli tudi v nižjem znesku. V tem primeru pa gre za neobrazloženo odločbo, ki se jo kot tako ne da niti preizkusiti. Že zaradi navedenega razloga je sodišče prve stopnje drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Luganska konvencija) (1988) člen 5, 23, 23/1, 23/1-a, 23/1-b, 23/1-c, 23/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 25. OZ člen 120.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - tuja pravna oseba kot tožena stranka - Bruseljska uredba - dogovor o pristojnosti - splošni pogoji - sodna praksa Sodišča EU - prorogacija pristojnosti - prorogacijska klavzula - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je določba o posebni pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji enaka v Luganski konvenciji in v Bruseljski uredbi, je potrebno v skladu s Protokolom št. 2 k Luganski konvenciji pri razlagi Luganske konvencije upoštevati tudi odločitve Sodišča EU v zvezi z razlago Bruseljske uredbe.
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. V tovrstnih situacijah morajo biti Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni. Na podlagi navedenega torej pogoj pisnosti v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnjen. Iz ponudbe in potrditve naročila namreč ni razvidno, da je bila tožena stranka izrecno opozorjena na umestitev prorogacijske klavzule v Splošne pogoje poslovanja. Poleg tega Splošni pogoji poslovanja tožene stranke niso bili del dokumentacije posredovane ponudbe oziroma potrditve naročila ali predmet kakršnekoli druge oblike komunikacije med pravdnima strankama. Zgolj sklicevanje na Splošne pogoje (z navedbo spletne strani v ponudbi, ne pa v potrdilu naročila), pogoju pisnosti in izrecnega soglasja strank o pristojnosti sodišča iz 1.(a) odstavka 23. člena Luganske konvencije ne zadosti.
Ker v postopku ni bilo sporno, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru medsebojno prvič poslovno sodelovali, o ustaljenem poslovnem odnosu, na podlagi katerega bi bila tožena stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi 1.(b) odstavka 23. člena Luganske konvencije.
Za potrebe dokazovanja obstoja soglasja o mednarodno pristojnem sodišču bi bilo zato treba sodišču izkazati, da sta stranki o tem dejansko soglašali in sprejeli dogovor o pristojnosti, kar bi moralo biti jasno in natančno izkazano. Kljub temu, da so splošni pogoji običajno del sklepanja pogodb v mednarodni trgovini, slednje ne pomeni, da za veljavnost dogovora o pristojnosti ni potrebno soglasje, saj je glavni cilj 23. člena Luganske konvencije, da med strankama obstoji izrecno in določno soglasje o mednarodni pristojnosti. Da bi toženo stranko seznanila s prorogacijsko klavzulo, ali da bi se o njej pri sklepanju pogodbe pogovarjali oziroma dogovarjali, pa tožeča stranka ni trdila. Prav tako ne, da je tožena stranka pred tem sklepala poslovne odnose z drugimi strankami, ki delujejo v zadevnem sektorju, in da naj bi zato vedela kakšni so običaji.
ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka - faze odločanja o zahtevi za obnovo - izkazanost obnovitvenega razloga - prepozen predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - prepozno predlaganje zaslišanja priče - prepozno predlagan dokaz - krivda za prepozno predlaganje dokazov - primerna skrbnost
Sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.
Postopka sprejema v zavod institucionalnega varstva in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka. Postopka nista združena in se o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca ter o oprostitvah plačila stroškov institucionalnega varstva odloča v dveh različnih postopkih.
Ker je bil tožnik za svojo mamo oproščen plačila storitev institucionalnega varstva, s predmetno tožbo svojega pravnega položaja, glede na svojo trditveno podlago, ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe.
učinki pogodbe - pravni nasledniki - prehod zapuščine na dediča - odjemno mesto - plačilo elektrike
Ker ni sporno, da je nepremičnino, kamor se dobavlja elektrika (ki je odjemno mesto), podedovala Š. M., je dejstvo, da je kot prijavitelj odjemnega mesta in s tem plačnik električne energije pri toženki še vedno naveden l. 2010 pok. F. M., za plačilo elektrike, dobavljene l. 2018, nepomembno.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - namerna povzročitev nesreče - trk vozila
Po 944. členu OZ zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - sodna poravnava - varovanje koristi otroka - ogroženost otroka - stiki otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - stiki otroka s starimi starši
V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.
ZNP-1 člen 40, 40/1, 41. DZ člen 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o preživljanju otrok - določitev preživnine za mladoletnega otroka - namen preživnine - varstvo koristi otroka - ogroženost otrokovega preživljanja - premoženjsko stanje staršev - socialni transferji
Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj.
Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034453
ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - povrnitev vlaganj - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov
Ne drži sicer stališče pritožnika, da se lahko stranki ali priči le verjame ali ne verjame, je pa res, da mora sodišče prve stopnje v primeru, da šteje del izpovedi za verodostojen, del pa ne, to še posebej skrbno obrazložiti.
Ker je prepričljivost dokazne ocene mogoče presojati šele po tem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ko bo odpravljena prej opisana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035689
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - nekonkretizacija očitanih kršitev - poročilo o preiskavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivi razlogi - zakonski znaki kaznivega dejanja - izločitev nedovoljenega dokaza - celovita dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji - meje pritožbenega preizkusa sodbe - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavani zadevi je količina konoplje vsekakor tista, ki pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da zasežena konoplja presega količino, potrebno za lastno uporabo in je zato pravilno štelo, da je ta bila namenjena širšemu trgu, kar pa ni nujno le njena prodaja.